Izobraževanje 2015
Skrb za duševno zdravje
Oktober
Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja, ki ga na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje (World Federation for Mental Health – WFMH) obeležujemo od leta 1992. Njegov namen je ozaveščanje javnosti o pomenu duševnega zdravja in posledicah ter vplivu duševnih bolezni na življenje ljudi, hkrati pa tudi opozarjanje na razsežnost tega problema v družbi. Vsak lahko zboli za duševno motnjo, zato je skrb za lastno duševno zdravje še kako pomembna. V začetku oktobra smo pozornost tej aktualni problematiki namenili tudi na strokovnem izobraževanju DMSBZT Novo mesto.
Več kot 150 udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo predavanju Vladke Stamos, dr.med., spec. psih., ki je spregovorila o najpogostejši duševni motnji na svetu, depresiji, le-ta je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija do leta 2020 na drugem mestu med vzroki zbolevnosti. Predavateljica, ki je predstojnica ženskega oddelka Psihiatrične bolnišnice Begunje, je v svoje predavanje vključila tudi primere iz klinične prakse in skušala nakazati, kaj lahko sami storimo za duševno zdravje. Univerzalnega recepta seveda ni, mora pa človek najprej spoznati samega sebe in uravnotežiti svoje notranje potrebe z zunanjimi, ter si ves čas prizadevati za zdrav duh v zdravem telesu. Kako poskrbimo zase s tehniko sproščanja nas je naučila Simona Tomaževič, dip.m.s. iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. S pravilnim dihanjem in progresivno mišično relaksacijo aktiviramo 16 mišičnih skupin. Ta preprosta tehnika relaksacije, s katero sproščamo mišice skozi dvostopenjski proces je zelo učinkovita metoda za sproščanje telesnih simptomov in preprečevanje strahu in tesnobe. Skozi vadbo se naučimo prepoznati povezanost med napetostjo mišic in popolno sproščenostjo. S tem znanjem lahko ob prvem znaku telesne napetosti, ki spremlja anksioznost, sprostimo mišice.
Zaradi številnih obremenitev, pritiskov in dolgotrajnega ter ponavljajočega stresa na delovnem mestu lahko tudi zdravstveni delavci zelo hitro zbolimo za duševno motnjo. Živahna razprava po predavanjih je dokazala, da medicinske sestre zaznavamo probleme, ki lahko ogrozijo naše duševno zdravje, smo pa velikokrat nemočne in si ne znamo pomagati.
Svetovni dan zdravja
Svetovni dan zdravja smo obeležili v Trebnjem
April
V DMSBZT Novo mesto smo svetovni dan zdravja obeležili s strokovnim izobraževanjem, ki smo ga organizirali v DSO Trebnje. V imenu gostiteljev nas je pozdravila gospa Hermina Smole, namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe in nam predstavila delovanje DSO Trebnje. Poslanstvu zavoda sledijo z načinom dela, ki je orientirano na ohranjanje sposobnosti starostnikov. V skrbi za zdravo, varno in kakovostno življenje starostnikov, ob sprejemanju individualnosti in specifičnosti posameznika skušajo dodati življenje letom in vsebine dnevom. Poseben poudarek namenjajo odnosu zaposlenih do varovancev, saj želijo postati v širšem okolju prepoznaven zavod po kvaliteti storitev, prijaznosti in zadovoljstvu uporabnikov.
Iz Zdravstvenega doma Trebnje so zbrane pozdravile: direktorica, mag. Vera Rozman, univ.dipl.ekon, strokovni vodja Elizabeta Žlajpah, dr.med., spec.spl.med. in glavna medicinska sestra Mojca Mihevc. dipl.m.s., ki je Zdravstveni dom Trebnje tudi predstavila.
V strokovnem delu srečanja je Zdenko Šalda, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa, ki je koordinator projekta milijon srčnih točk predstavil razvoj tega projekta v občinah Trebnje, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Mirna. Predavatelj je predstavil razvoj zgodnje izvenbolnišnične defibrilacije v Sloveniji in na Dolenjskem, kjer se projekt še posebej uspešno razvija, predvsem zato, ker so pobudo prevzeli prostovoljci. Ime milijon srčnih točk so izbrali zato, ker naj bi bil srčna točka vsak, ki zna pravilno ukrepati ob srčnem zastoju. Cilj projekta je ustrezno osveščen vsak drugi Slovenec (zato je v imenu milijon).
Projekt milijon srčnih točk je ustanovilo Združenje medicine dela prometa in športa – Slovensko zdravniško društvo. Prvenstveno je bil namenjen za usposabljanje delavcev za uporabo AED in nameščanje AED na delovna mesta. Aparati naj bi bili praviloma nameščeni tako, da bi bili stalno javno dostopni. Na Dolenjskem in v Beli krajini je projekt prerastel prvotni namen in organizira mrežo javno dostopnih AED v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter izvaja brezplačne tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Na tečaje se je mogoče prijaviti pri koordinatorjih milijona srčnih točk v zdravstvenih domovih v Trebnjem, Novem mestu, Črnomlju in Metliki (http://www.aed-baza.si/projekt-milijon-srcnih-tock/) V občini Trebnje, ki ima 12.000 prebivalcev, 163 km2 in kar 132 naselij, v začetku leta 2013 niso imeli niti enega javno dostopnega AED, v letošnjem letu naj bi jih namestili več kot 20, kar pomeni 1 AED na manj kot 600 prebivalcev.
Program Cindi, ki ga v ZD Trebnje izvajajo od leta 2002 in v okviru katerega vsako leto organizirajo 24 krajših in 8 daljših delavnic je predstavila Mojca Mihevc, dipl. m. s.. Predstavila je tudi rezultate raziskave o uspešnosti delavnic zdravega hujšanja.
Kristina Novak, dipl.m.s. je pripravila predavanje o sodelovanju dispanzerja za ženske iz ZD Trebnje v nacionalnem preventivnem programu za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, ZORA. Predstavila je tudi delovanje Šole za starše, katere program je organiziran v okviru projekta Zdrave občine in ga izvajata Zdravstveni dom Trebnje in Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje. Prednost njihove šole je multidisciplinarno organiziran program, v katerem skušajo strokovnjaki z različnih področij bodočim staršem posredovati čim več koristnih informacij, organizirajo pa tudi voden ogled porodnišnice Novo mesto. O zdravstveno-vzgojnem delu v osnovnih šolah in vrtcih je spregovorila Špela Gašperšič, dipl. m. s.. Strokovnemu delu srečanja je sledilo neformalno druženje ob prigrizku, ki so ga za udeležence pripravili v DSO Trebnje.
Novosti na področju zdravljenja pljučnih bolezni
Februar
Februarsko strokovno srečanje DMSBZT Novo mesto je bilo namenjeno zdravljenju pljučnih bolezni. Uvodno predavanje je Irma Rozman Sinur, dr. med., spec. pnevmologije namenila predstavitvi pljučnega oddelka. Začetki delovanja pljučnega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto sežejo v leta po drugi svetovni vojni. Leta 1946 je v Novo mesto, kot vodja protituberkuloznega dispanzerja prišel izkušen ftiziolog primarij dr. Ivo Smrečnik. Hitro je ugotovil, da se tuberkuloze, zaradi naraščajočega število bolnikov ne bo dalo zajeziti samo z ambulantno dejavnostjo. Za najtežje primere mu je interni oddelek odstopil 17 postelj. Istega leta pa so stekla prizadevanja za samostojni pljučni oddelek. Gradnja tuberkuloznega oddelka, ki so ga prislonili na grad Kamen se je začela leta 1947 a se je zaradi pomanjkanja denarja zavlekla do leta 1953. Na novozgrajenem oddelku so imeli 120 postelj za TBC bolnike in nov rentgenski aparat, opremljen za ciljano in globinsko slikanje. Že leta 1955 so začeli z bronhoskopijami. Upad tuberkuloznih bolnikov je prinesel tudi spremembe pljučnega oddelka.
Danes so usmerjeni v zdravljenje akutnih in kroničnih pljučnih bolezni, alergološko dejavnost in v diagnostiko motenj dihanja v spanju. Imajo dvajset postelj, v okviru oddelka pa deluje tudi pulmološko alergološka ambulanta. Sledila je strokovna tema o zdravstveni obravnavi bolnikov s tuberkulozo in predstavitev zdravljenja teh bolnikov na pljučnem oddelku SB Novo mesto. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je s TBC okužena tretjina svetovnega prebivalstva, vsako leto zboli 9 milijonov novih primerov, milijon in pol pa jih vsako leto zaradi TBC umre. Zbolevajo predvsem ljudje (90% vseh bolnikov) v državah v razvoju. V Sloveniji je bila leta 2013 incidenca TBC 7,5/100.000 prebivalcev. Leta 2005 je bilo pri nas ukinjeno besežiranje. V SB Novo mesto se je od leta 2001 zardi tuberkuloze zdravilo 14 bolnikov, gre predvsem za starejše ljudi in mlajše moške, ki so na začasnem delu v Sloveniji. Predavateljica je poudarila nujnost timske obravnave, izpostavila prednost obravnave v regionalni bolnišnici zaradi bližine doma in pohvalila dobro sodelovanje z ambulantnimi pulmologi, oddelkom za TBC Klinike Golnik in laboratorijem za mikobakterije Golnik.
Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri odvzemu kužnin za preiskave. Dragica Pavkovič, mag.zdr.-soc.manag., dipl.m.s. je predstavila kako poteka odvzem induciranega izmečka za preiskave. Induciran izmeček je izloček spodnjih dihal s pomočjo nebulizatorja in inhalacij in predstavlja veliko prednost pri pridobitvi kvalitetne kužnine. Konec leta 2013 so na pljučnem oddelku dobili novo izkašljevalnico, ki omogoča optimalne pogoje za odvzem kužnine.
Velika pridobitev za našo regijo je delovanje imunološke ambulante, saj se bolnikom na imunoterapijo ni več potrebno voziti na Golnik. Ambulanta deluje enkrat tedensko. Predavanje o imunoterapiji je pripravil Vladimir Dimitrić, dr. med.. Imunoterapija zmanjša simptome alergijske reakcije in zmanjša možnost življenjsko ogrožajoče reakcije ob ponovnem stiku z alergenom. Predavatelj je predstavil tako subkutano (SCIT) kot sublingvalno (SLIT) terapijo. Sledilo je predavanje Mateje Šimec, dipl.m.s. o aplikaciji in izvajanju specifične imunoterapije, ter zdravstveni vzgoji teh bolnikov. Zlasti pri zdravstveni vzgoji igra medicinska sestra zelo pomembno vlogo.
Strokovno srečanje je zaključila Irma Rozman Sinur, dr. med., spec. pnevmologije s predavanjem o motnjah dihanja v spanju. Bolnikov z motnjami dihanja v spanju je veliko in v zadnjem času imajo možnost zdravljenja tudi v naši bolnišnici. Najpogostejša motnja dihanja v spanju je smrčanje, za katero trpi približno 20 odstotkov ljudi in seveda tudi njihovih partnerjev. Smrčanje se lahko stopnjuje do prekinitve dihanja in obstruktivne apneje v spanju. Da prihaja do prekinitve dihanja med spanjem najprej opazi partner, bolnik navaja utrujenost in hudo zaspanost čez dan. Bolezen pogosteje prizadene moške, debele ljudi, srčne bolnike, ljudi z motnjami v delovanju ščitnice ali z anatomskimi nepravilnostmi zgornjih dihal (nosni polipi, veliki mandlji, majhna spodnja čeljust). Za diagnosticiranje bolezni se uporablja polisomnografija (gre za snemanje več življenjskih funkcij med spanjem). Zlati standard pri terapiji obstruktivne apneje v spanju je CPAP aparat, ki preko nosne maske piha ovlažen zrak pod določenim pritiskom. Terapija je zelo uspešna in relativno enostavna je še zaključila predavateljica.
Zelo zanimivo predstavljeni prispevki so spodbudili živahno razpravo. Na dnevni red februarskega strokovnega izobraževanja smo umestili tudi redni občni zbor DMSBZT Novo mesto in potrdili poročila o delu, ter sprejeli plan dela društva.
7. Dnevi Marije Tomšič
Zdravstvena nega v primežu nesoglasij in omejitev
Januar
Izboru nosilne teme za dneve Marije Tomšič v organizacijskem odboru namenimo posebno pozornost. Skušamo izbrati aktualno in zanimivo področje, v duhu časa, v katerem zaposleni v zdravstveni negi živimo in delamo. Temo, ki bo spodbudila k razmišljanju, nakazala probleme, odpirala razpravo, porajala nova vprašanja in nakazala tudi odgovore. Spoštujemo in celo spodbujamo drugačno mnenje in različne poglede, saj se zavedamo, da je samo tako možen napredek. Enoumje se v zgodovini nikoli ni izkazalo za dobro rešitev. Apatija in brezbrižnost ne prinašata sprememb na bolje. Strokovna izobraževanja pa organiziramo z namenom strokovnega napredka in razširitve znanj, ki jih bomo prenesli v svoja delovna okolja. To smo nenazadnje dolžni tudi spominu na Marijo Tomšič, po kateri smo srečanja poimenovali in ki je celo svoje življenje posvetila napredku stroke zdravstvene nege.
Rdeča nit letošnjih, že sedmih dnevov Marije Tomšič, ki so 22. in 23. januarja potekali v Dolenjskih Toplicah, so bila nesoglasja in omejitve v zdravstveni negi. Uvodno predavanje smo namenili konfliktom, trpinčenju in mobingu. Predavateljica gospa Dora Lešnik Mugnaioni, dolgoletna strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje, ki deluje v okviru naše zbornice, nam je s primeri iz svoje dolgoletne prakse osvetlila problematiko nasilja in razliko med nasiljem in trpinčenjem na delovnem mestu. Pomoč delovne skupine je usmerjena v informiranje, pravno svetovanje in psihosocialno pomoč žrtvi nasilja in ne v raziskovanje dogodkov. Predvsem je potrebno žrtvi verjeti, saj nasilje boli in pusti resne posledice na zdravju žrtve.
Gostje okrogle mize (Mira Retelj, direktorica SB Novo mesto, Lučka Kosec, dr.med., strokovna direktorica SB Novo mesto, mag. Jožica Rešetič, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Novo mesto, prim.mag. Miran Rems, dr.med., predstojnik abdominalne kirurgije v SB Jesenice, Dora Lešnik Mugnaioni, dolgoletna strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje, Đurđa Sima, predsednica strokovnega DMSBZT Ljubljana, mag. Hilda Maze, glavna medicinska sestra SB Celje, Silva Pezelj, vodja kadrovske službe v SB Novo mesto) ki je sledila, so predstavili svoje poglede na medsebojne odnose, se dotaknili lojalnosti zaposlenih do delovne organizacije, reševanja konfliktov med zaposlenimi, naraščajočega absentizma, posledic recesije, varčevanja in posledično omejevanja zaposlovanja. Razprava okrogle mize je poleg nesoglasij in konfliktov izpostavila tudi eno večjih omejitev v zdravstveni negi, ki jo je s seboj prineslo omejevanje zaposlovanja. V organizacijo službe zdravstvene nege je vloženega veliko truda, saj mora že tako minimalno število osebja pokriti tudi bolniške odsotnosti, kar pomeni, da se osebje iz prostih dni kliče nazaj na delo, medtem ko se presežka prostih ur ne da koristiti. Od zaposlenih za določen čas, ki vsak mesec z negotovostjo upajo na podaljšanje zaposlitve, težko pričakujemo pripadnost in lojalnost. Ob zaključku okrogle mize so se gostje strinjali, da je v teh kriznih časih najpomembnejše timsko delo, medsebojno sodelovanje in spoštovanje, toleranca ter dobra organizacija dela.
Strokovna predavanja v popoldanskem času in v petkovem dopoldnevu so bolj ali manj sledila nosilni temi srečanja. Veliko navdušenje pa je doživela prav posebna modna revija v četrtek zvečer. Tomislav Kovačević in Iva Vinduška, ki v okviru hrvaškega združenja medicinskih sester (HUMS) ohranjata zgodovinsko dediščino sestrskih uniform, sta jo poimenovala Žive slike iz povjesti sestrinstva. Manekenke in manekena smo izbrali kar iz naših vrst. Na odru se je predstavilo 12 uniform. Avtor je vsako predstavljeno uniformo z razlago umestil v obdobje, v katerem se je nosila, in natančno predstavil, kaj vse je k uniformi spadalo. Glasbena spremljava z izbrano glasbo posameznega obdobja nas je po časovnem traku popeljala v stare čase, od 12. stoletja do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Z nasmehom in začudenostjo smo zrli zlasti v pokrivala, ki so jih nosile usmiljene sestre, saj si je težko predstavljati, kako se je sploh dalo delati s tako širokim pokrivalom na glavi. Z nostalgijo pa smo občudovali modre halje z belim predpasnikom in čepico, ki so delovale zelo domače. V dvorani je bilo kar nekaj udeleženk, ki se živo spomnijo časov, ko so jih tudi same nosile. Kar nekako žal nam je postalo, da so devetdeseta medicinskim sestram odnesla predpisane uniforme. Tomislav Kovačević je posebej za naše srečanje, na podlagi slik, pripravil tudi uniformo Marije Tomšič. Kolegica, ki jo je nosila, je požela bučen aplavz.
Kulturni utrinek je letos pripadal likovni umetnosti. V avli kulturnega centra je naša kolegica, upokojena medicinska sestra Tinka Šetina, na ogled postavila svojo zbirko petelinov, naslikanih v akrilu in olju. Med občudovanjem razstavljenih petelinov smo takoj našli simbolno povezanost z dnevi Marije Tomšič, saj naša strokovna srečanja že vsa leta med prvimi nakažejo aktualne teme v zdravstveni negi in brez lažne skromnosti lahko rečemo, da smo kot petelin, ki prezgodaj zapoje. Tinka Šetina je poleg slikarske razstave predstavila tudi svoj prvenec Rdeče vrtnice, gre za zgodbo njene, večkrat razseljene družine in večnega iskanja odgovorov na vprašanji: » Kdo sem? Kam spadam?« Kljub hudi omejitvi, ki jo je v njeno življenje prinesla bolezenska izguba vida, je Tinka pozitiven in nasmejan človek, ki se drži načela, da je življenje kot mavrica. Če hočeš videti vse barve, so potrebni oblaki, dež in sonce. Svojo omejitev sprejema kot priložnost za nova spoznanja.
Za uspešno organizacijo strokovnega srečanja se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja. Zbornik predavanj je v celoti dostopen v pdf obliki pod rubriko založništvo.
