Izobraževanje 2007
Martinovanje v DMSBZT Novo mesto
November
V dolenjskem Društvu že nekaj let novembrsko strokovno srečanje zaokrožimo s tradicionalnim martinovanjem. Letos smo se zbrali v kmečkem hramu, med slikovitimi, v jesenske barve odetimi griči, nad Trebnjem.
Za strokovni del so poskrbele sodelavke iz nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Predavale so o možganski kapi, zdravstveni negi bolnika po možganski kapi, rehabilitaciji takega bolnika, o trombolizi in o nevrološki diagnostiki. Možganska kap je v današnjem času tretja najpogostejša bolezen. Ker je za obravnavo bolnika po možganski kapi potrebno multidisciplinarno sodelovanje. so predavateljice (zdravnica, tri medicinske sestre in fizioterapevtka), kot uigran tim, predstavile vsaka svoje področje. Na nevrološkem oddelku, ki v novomeški bolnišnici deluje 35 let pogrešajo še delovnega terapevta in logopeda.
Strokovnemu delu srečanja je sledilo druženje ob dobri glasbi, cvičku in seveda Martinovi goski.
Upanje umre zadnje (slovenski pregovor)
Oktober
V težkih življenjskih preizkušnjah, kar diagnoza rak prav gotovo je, nam lahko pomagajo tudi stare ljudske modrosti.
Oktobrsko srečanje DMSBZT Novo mesto smo namenili logoterapiji. Zbrali smo se v novem kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah. O smislu življenja in dela z onkološkim bolnikom je spregovorila doc.dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ.dipl.psihologinja, spec.logoterapije. Predavanje je začela z mislijo I. Khana, da srečni ali nesrečni ne postanemo zaradi življenjskih okoliščin, ampak zaradi naše naravnanosti do življenja. Človek se mora opremiti s pozitivno vrednostjo življenja. Veliko je odvisno od tega s kakšnim notranjim ustrojem sprejmemo vase zunanji svet in vse kar nas doleti. Ljudje smo odvisni od kljubovalne moči duha, ki nam omogoča, da lahko kljubujemo svoji bolezni, obupu, žalosti. Tudi kadar zbolimo je treba strmeti naprej za drugačno kvaliteto življenja, saj upanje dela most med sedanjostjo in prihodnostjo. Na bolezen ne moremo biti nikoli dovolj pripravljeni, začeti se moramo učiti kako se soočiti z novimi težavami, lastno odgovornostjo, novimi okoliščinami, omejenimi močmi in spremenjeno podobo o sebi. Pri vsem tem pa posamezniku lahko zelo pomaga logoterapija. Zdravstveni delavci bomo pri svojem delu z bolniki uspešnejši, če bomo tudi sami pozitivno naravnani do življenja. Bolnika pogosto muči občutek osamljenosti, zato potrebuje zagotovilo, da je za nas pomemben in mu bomo stali ob strani. Psihološko podporo bolniku je potrebno prilagoditi njegovim potrebam. Posebno pozornost moramo nameniti komunikaciji, predvsem ne smemo spregledati neverbalne komunikacije, ki je pogosto zgovornejša od besed, je poudarila Divjakova.
5.oktobra 2007 je akreditacijo programa pridobila Visoka šola za zdravstvo Novo mesto. Program šole, ki je pripravljen po bolonjskih usmeritvah, je udeležencem srečanja predstavila gospa Jožica Čampa. Na srečanju je podjetje Coloplast predstavilo tudi nove obloge za rane.
Strokovnemu delu je sledilo neformalno druženje v avli kongresnega centra.
Kako premagati stres na delovnem mestu?
Marec
Stres predstavlja takoj za bolečino drugo največjo težavo na delovnem mestu. Z današnjim načinom življenja, v delovnem okolju, ki nam narekuje vedno nove naloge in zadolžitve, se stresu ne moremo izogniti. Kako se znajti v tem krogu? Kako obvladati stres na delovnem mestu? Komu stres ne more do živega? Na vsa ta vprašanja smo skušali odgovoriti v DMSBZT Novo mesto. O stresu je na strokovnem srečanju Društva spregovoril Franjo Trojnar, univ.dipl.ing..
Stres na delovnem mestu prizadene letno 41 milijonov ljudi v EU, kar predstavlja približno 28% evropske delovne sile. Zaradi izgube delovnega časa znaša letni strošek 20 milijonov E. Posamezne države so že razvile smernice za preprečevanje stresa na delovnem mestu, ki zajemajo: prizadevanje za preprečitev stresa, ocenitev tveganja za stres na delovnem mestu in sprejem ustreznih ukrepov za preprečitev škode. Med stresom in učinkovitostjo se prepletajo trije bistveni dejavniki. Vsakodnevne dolžnosti in pomembni življenjski dogodki, sposobnosti kako se spopadamo s stresnimi situacijami in telesni ali čustveni simptomi, ki kažejo, da zahteve okolja presegajo naše sposobnosti. V primarnem stresnem odzivu se človek odloči za beg ali boj. To je ustvarjalni stres, ko mine, se lahko vrnemo v psihofizično ravnovesje. Sekundarni stres se kaže v zaskrbljenosti. V tretji stopnji stresnega odziva pa nastopi izčrpanje. Predavatelj je spregovoril tudi o izgorelosti na delovnem mestu in jo označil kot poklicno bolezen 21. stoletja. Poleg nasvetov za premagovanje in obvladovanje stresa smo med predavanjem preizkusili kar nekaj sprostitvenih tehnik. Preproste vaje, ki se jih naučimo na podobnih predavanjih in delavnicah nam ne vzamejo veliko predragocenega časa. V vsakodnevnem hitenju pa nanje prevečkrat pozabljamo.
V dolenjskem Društvu si že nekaj časa prizadevamo za promocijo zdravstvene nege. Da bi opozorili na prisotnost in aktivnost medicinskih sester v dolenjskem prostoru smo strokovna srečanja organizirali že v vseh novonastalih občinah na območju našega Društva. Tokrat smo obiskali Mirno peč. Predavanja se je udeležilo več kot 300 članov Društva. Mirnopeško dolino so nam predstavili tamkajšnji osnovnošolci, ki so pripravili tudi bogat kulturni program.
