Izobraževanje 2016

Urgentni center Novo mesto

November

Konec novembra smo v dolenjskem društvu na program strokovnih izobraževanj uvrstili predstavitev Urgentnega centra Novo mesto. Najmlajši samostojni oddelek SB Novo mesto deluje od 1. januarja 2016.

Predstavitev Urgentnega centra Novo mesto je pripravil predstojnik, Bojan Kostić, dr. med., spec. anesteziologije, reanimacije in periooperativne  intenzivne terapije. UC Novo mesto sodi v mrežo desetih UC, ki delujejo v R Sloveniji in je namenjen organizaciji nujne medicinske pomoči za 140.000 prebivalcev Dolenjske in Bele krajine. Z vzpostavitvijo mreže urgentnih centrov po državi je  nujna medicinska pomoč organizirana na enem mestu. Z združitvijo primarne in bolnišnične urgentne službe pa omogočena hitrejša in učinkovitejša zdravstvena obravnava pacientov. Vsi pacienti, ki pridejo v UC so triažirani po Manchesterski triažni matriki in glede na stopnjo nujnosti usmerjeni v ustrezno nadaljnjo obravnavo. V okviru UC deluje enota za triažo in sprejem, enota za bolezni, enota za hitre preglede, enota za poškodbe, enota za opazovanje in nadzor, poseben prostor za reanimacijo in mobilne enote MoE REA in MoE NRV. Predavatelj je predstavil tudi začetne težave pri organizaciji in financiranju UC Novo mesto. Tako, kot povsod po državi, tudi v UC Novo mesto primanjkuje specialistov urgentne medicine, zato so delo prevzeli specialisti kirurgije, interne medicine in družinske medicine. V prvem letu delovanja UC se je pokazalo, da je obseg dela veliko večji od načrtovanega, saj v UC ne prihajajo samo urgentni pacienti, pač pa tudi ostali, nekateri tudi samo zato, da se izognejo čakanju. Ker pa v UC nikogar ne odslovijo, bodo do konca leta presegli plan 44.000 pregledov letno. Ocenjujejo, da bodo opravili 66.000 pregledov. Delo triažne medicinske sestre je predstavila Martina Golob, dipl. m. s. Sledilo je predavanje Obravnava pacienta z AKS v UC NM, ki ga je pripravila Martina Mlinarič, dipl. m. s.  Marjetka Matoh, dipl. m. s, koordinatorica ZN. Glavna medicinska sestra UC je v predavanju Množične nesreče v luči kakovostne zdravstvene oskrbe v UC NM predstavila bolnišnični načrt v primeru množičnih nesreč. Predavateljica je poudarila, da je cilj reševanja v primeru množičnih nesreč zagotoviti celovito in kakovostno obravnavo vseh sprejetih ponesrečencev v bolnišnico in v optimalnem času obvladati situacijo po vodilu »Storiti čim več za čim večje število ponesrečencev v optimalnem času«. Načrt reševanja v primeru množične nesreče temelji na analizi razpoložljivih kapacitet in celotne situacije v bolnišnici, z njim pa mora biti seznanjen vsak zaposleni, zato so v okviru Načrta za množične nesreče v bolnišnici pripravili zloženko, na kateri je na kratko povzet celoten potek dela in nalog posameznikov, in aplikacijo, ki jo je možno naložiti na pametni telefon ali računalnik. Strokovno srečanje smo zaključili  s predavanjem Sodelovanje Zdravstvenega doma Novo mesto z Urgentnim centrom, v katerem je Peter Černe, dipl. zn., opozoril tudi na pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri novi organizaciji dela mobilne enote MoE REA in MoE NRV.

Varna in kakovostna preskrba s krvjo

Oktober

Prvo jesensko strokovno izobraževanje smo v DMSBZT Novo mesto namenili predstavitvi Centra za transfuzijsko dejavnost (CTD) Novo mesto, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino.  Strokovne prispevke o varni in kakovostni preskrbi s krvjo sta pripravili: Mojca Šimc, dr. med., spec. transf. med. in Suzana Pečarič, dipl.m.s. Predstavili sta različna področja delovanja CTD.

Uvodno predavanje gospe Šimc se je dotaknilo krvodajalstva, odvzema in predelave polne krvi. Predstavila je tudi različne komponente krvi.

Sledilo je predavanje gospe Pečarič o postopkih ob naročanju komponent krvi in storitev CTD, predstavila je  predtransfuzijsko testiranje na CTD in izdajo komponent krvi, ter postopke ob aplikaciji krvnih komponent.

Šimčeva je pripravila tudi sistematično predstavitev neželenih reakcij, povezanih s transfuzijo, tako akutnih, kot odloženih. Poudarila je pomen prepoznavanja in pravilnega ukrepanja ob neželenih transfuzijskih reakcijah. Predstavila pa še hemovigilanco  in podatke iz državnega poročila  za leto 2015.  Sistematično je analizirala vse neželene dogodke, ki jih je zaznal in prijavil CTD Novo mesto, kjer prav tako evidentirajo tudi neželene dogodke do katerih ni prišlo, ker je bila napaka pravočasno odkrita. Predavateljica je opozorila tudi na pomen uporabe bed-side testa, ki je namenjen večji varnosti transfuzije.

Hemovigilanca je niz organiziranih postopkov nadzora v zvezi s hudimi, neželenimi ali nepričakovanimi dogodki ali reakcijami pri krvodajalcih ali prejemnikih krvi in komponent krvi ter epidemiološko spremljanje krvodajalcev. Vse informacije, posredovane v okviru hemovigilance, prispevajo k izboljšanju varnosti transfuzije, pojasnjujejo, kakšno je tveganje, da pride do neželenega učinka transfuzije, in kako to tveganje še zmanjšati z uvedbo dodatnih ukrepov. Pomemben cilj hemovigilance je opozoriti uporabnike in izvajalce, da ob pravočasni zaznavi neželenih reakcij lahko preprečijo še večjo škodo, če je do incidenta že prišlo. Transfuzijski centri so dolžni zbirati podatke o vseh neželenih reakcijah in hudih neželenih dogodkih in jih sporočati Službi za hemovigilanco na ZTM (http://www.ztm.si/krvni-pripravki/komponente-krvi/hemovigilanca/).

Novo/staro vodstvo v DMSBZT Novo mesto

Junij

Na zadnjem srečanju pred počitnicami smo v DMSBZT Novo mesto volili predsednika in organe društva za mandatno obdobje od 2016 do 2020.  Volitve pa žal v vodstvo društva niso prinesle novih obrazov in večina ekipe ostaja nespremenjena. Tudi dosedanja predsednica, mag. Jožica Rešetič,  ni imela protikandidata in je bila ponovno izvoljena za predsednico društva. Prizadevanja vodstva bodo morala biti v tem mandatu usmerjena tudi v motivacijo in pridobivanje mlajših kolegic za aktivno delo v stanovski organizaciji, ki nas povezuje. Mogoče bi se moral vsak član vprašati, kaj lahko sam prispeva k boljšemu delovanju društva, in ne samo, kakšne koristi prinaša članstvo.

Strokovne teme srečanja so pripravili sodelavci internega oddelka SB Novo mesto in predstavili multidisciplinarni pristop pri obravnavi pacienta z atrijsko fibrilacijo. Uvodno predavanje o atrijski fibrilaciji, kot najpogostejši motnji srčnega ritma, je pripravil David Bele, dr. med., specializant interne medicine. Sledila je nadzorna predstavitev ultrazvočne diagnostike pri atrijski fibrilaciji, o kateri je predaval prim. Iztok Gradecki, dr. med., spec. kardiolog. Vlogo medicinske sestre pri transezofagealni ultrazvočni preiskavi srca je predstavila Antonija Gazvoda, dipl. m. s. Darja Zupančič, dipl. m. s., je predavala o vlogi medicinske sestre pri elektrokardiokonverziji. Katarina Švajger, ZT, pa je s prikazom primera predstavila zdravstveno nego pacienta z atrijsko fibrilacijo in srčnim popuščanjem. Sledila je ganljiva izpoved gospoda, ki so mu pred letom dni presadili srce. Odkrito je z nami delil svoj strah, zanikanje zdravstvenih težav in odklanjanje tujega srca, dokler težave niso postale tako hude, da ni več zmogel premagovati najenostavnejših naporov. Spregovoril je tudi o spremenjenem življenjskem slogu po operaciji. Pred operacijo ga je, tako kot vse nas, popolnoma posrkal današnji hitri tempo, bil je aktiven športnik in dejaven na različnih področjih.  »Ko v UKC Ljubljana čakaš na donorja lahko sediš na milijonih, pa ti prav nič ne pomaga,« je dejal gospod, ki danes vsak dan doživlja kot praznik. Udeleženci srečanja smo z aplavzom večkrat prekinili sogovornika in bili hvaležni, da je bil pripravljen z nami deliti svojo izkušnjo.

Česar nas niso naučili v šoli

Maj

V počastitev mednarodnega dneva babic in mednarodnega dneva medicinskih sester smo v dolenjskem DMSBZT organizirali strokovno srečanje z naslovom Česar nas niso naučili v šoli in medse povabili mlado in simpatično podjetnico, predavateljico in pisateljico Petro Škarja, ki kar prekipeva od energije, kreativnosti in neverjetnega žara. Iskrenost in pozitivna naravnanost navdušujeta tudi bralce njenih knjižnih uspešnic: Česar nas niso naučili v šolah, Najdi svojo srečo in mir, Virusi Slovenije. Knjiga Ameriški milijonarji so spregovorili pa je prevedena že v hrvaščino, angleščino, ruščino, prodane so tudi avtorske pravice na Kitajsko.

Predavateljica je s svojo neverjetno nalezljivo energijo navdušila tudi zbrane v dvorani Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto. V uvodnem delu je predstavila svoj trd pristanek na tleh, ko se kot odličnjakinja, športnica šole, dobitnica mnogih zlatih priznanj in uspešna glasbenica, na svojem prvem delovnem mestu ni tako zelo izkazala. Ne samo, da ni bila niti povprečna, bila je med najslabšimi tržniki v podjetju. In takrat je začela razmišljati o tem, česa je v šoli niso naučili. Ugotovila je, da šolsko znanje ni dovolj za uspeh na trgu dela, saj nas v šoli ne naučijo prevzemanja odgovornosti, samozavesti, samoiniciativnosti, organizacije časa, sledenja ciljem, … Mnogih veščin se moramo naučiti sami in potem znati uporabiti to znanje. Petra si je zapisovala svoja spoznanja, cilje in nastala je knjiga, s katero je želela pomagati vsem, ki se podajajo na podjetniško pot. Kljub temu, da so ji “pametno” svetovali, da se v Sloveniji ne splača pisati in izdajati knjige, je danes avtorica več  knjižnih uspešnic.
V predavanju, ki ga je pripravila za naše srečanje je opozorila na neverjeten potencial, ki ga imamo Slovenci: “Imamo skorajda vse! Zakaj torej ne naredimo več kot posamezniki in kot narod? Zakaj nismo uspešnejši, srečnejši, mirnejši? In zakaj nas več ne uresničuje svojih sanj? Zaradi virusov našega okolja. Virusi so priučena in pridobljena prepričanja, mišljenja, ki so glavni zaviralci uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji. Prav zato je nujno, da jih prepoznamo. Vsak mora sam spremeniti zmotna prepričanja, ki ga omejujejo. Slovenci smo pogosto obremenjeni s stereotipi kot so: ‘Kaj bodo pa ljudje rekli …,’ ‘To se ne izplača …,’ ‘Kaj imam od tega …,’ ‘Se ne spodobi …’ Pogosto se dogaja, da se odločamo glede na pričakovanja okolice in ne na podlagi lastnih želja.”
Petra obožuje potovanja in rada hodi v hribe. Vtise in izkušnje s svojih popotovanj je delila tudi z nami.  Kljub svoji mladosti se človek od nje lahko veliko nauči, saj je polna življenjskih modrosti. Za svoj življenjski moto si je izbrala slogan: ”Just do it!”  Življenje jo je naučilo, da se je treba po padcih čim prej pobrati in se ne smiliti samemu sebi ter za vse kriviti druge. Če neuspeh sprejmemo kot priložnost za učenje in akcijo, si bomo v življenju veliko več upali in bomo uspešnejši. Življenje prinaša vzpone in padce in ne moremo se jim izogniti. Na nas pa je, da po porazu ne ostanemo na tleh, pač pa se vsakič znova poberemo in gremo naprej. Vse delajmo na temeljih pozitivnih vrednot, kot so poštenost, pravičnost, dobrota, povezovanje in pozitivna naravnanost, saj se dobro, ki ga delimo, vrne k nam nazaj.
Notranja moč, ki jo za pozitivne spremembe v življenju premore Petra Škarja, je lahko navdih tudi medicinskim sestram. In lažje bomo sledile motu  letošnjega mednarodnega dne medicinskih sester: “Medicinske sestre – moč za spremembe”

V preddverju dvorane tokrat ni bilo razstavljavcev medicinske opreme in pripomočkov, pač pa smo udeleženci lahko občudovali unikatne izdelke mladih podjetnikov. Širokogrudno so razstavljavci nekaj svojih izdelkov poklonili tudi udeležencem srečanja. Posebej so nas razveselili “Sladki zakladki”, kot se pod svoje izdelke podpiše gospa Magda Lešnik, ki je prav za naš praznik iz sladkega testa  umetelno izdelala podobo medicinske sestre.

Redni letni občni zbor in strokovno srečanje DMSBZT Novo mesto

Februar

Sredi februarja smo na rednem letnem občnem zboru DMSBZT Novo mesto potrdili poročilo o lanskoletnem delu društva in sprejeli program dela za leto 2016. Strokovni del srečanja pa je bil namenjen zdravstvenem varstvu porodnic. Diplomirane babice iz SB Novo mesto so v zelo dobro pripravljenih predavanjih sistematično predstavile babiško nego in vlogo babice pri porodu in carskem rezu, se dotaknile možnih poporodnih komplikacij in predstavile delovanje porodnega bloka. Kontinuirano oskrbo in zdravstveno nego porodnice nadaljujejo medicinske sestre porodniškega oddelka. Predavanje na to temo je pripravila ena od diplomiranih medicinskih sester.

Damjano Koželj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva smo kot predavateljico že večkrat gostili na strokovnih srečanjih našega društva. Tudi tokrat smo z zanimanjem prisluhnili predavanju Primerjava zdravstvene oskrbe ter maternalne umrljivosti pri nas in v državah v razvoju. Koželjeva je kar nekaj časa delala v Zambiji in dobro pozna razmere pri nas in v afriških državah. Ob prelomu tisočletja so Združeni narodi sprejeli t.i. razvojne cilje tisočletja (MDG), z namenom izboljšati življenjske pogoje v svetu. Voditelji držav so se zavezali, da si bodo prizadevali odpraviti skrajno revščino in lakoto, zagotoviti osnovno izobraževanje in enake možnosti za vse, zmanjšati umrljivost otrok, izboljšati zdravje mater, preprečiti širjenje HIV/AIDS-a, malarije in drugih bolezni, zagotoviti trajnostni razvoj in razviti globalno partnerstvo za razvoj do 2015 (povzeto po: www.unicef.si). Peti razvojni cilj, ki naj bi med letom 2000 in 2015 zmanjšal maternalno umrljivost za tri četrtine žal ni bil dosežen, zato so ga letos podaljšali do leta 2030. Na svetu vsak dan zaradi nosečnosti ali poroda umre 830 žensk, 99% v deželah v razvoju. Predavateljica je pripravila slikovito primerjavo med razvitim svetom, kjer je tveganje za maternalno smrtnost 1:4900 in državami v razvoju, kjer je tveganje za maternalno smrtnost 1:180, v nekaterih državah pa celo 1:54.

Kljub temu, da so se predavanja končala v poznih večernih urah se je med poslušalci in predavateljicami razvila živahna razprava. Predvsem so nas zanimale izkušnje babic s prisotnostjo doule pri porodu in njihov pogled na porod v domačem okolju.

8. Dnevi Marije Tomšič

Kakovost zdravstvenih storitev

Februar

8. dnevi Marije Tomšič, ki jih SB Novo mesto, v sodelovanju z DMSBZT Novo mesto in Fakulteto za zdravstvene vede Novo mesto, konec januarja organizira na Dolenjskem so potekali v znamenju kakovosti. Dvajset strokovnih prispevkov je z različnih področij osvetlilo kakovost zdravstvenih storitev. Nekaj več kot 200 udeležencev dvodnevnega strokovnega izobraževanja je z zanimanjem prisluhnilo predavateljem, med njimi tudi priznanim strokovnjakom, ki se v slovenskem prostoru že več let ukvarjajo s področjem kakovosti in varnosti v zdravstvu. Zbrane je s svojim obiskom počastila in nagovorila tudi predsednica Zbornice-Zveze, gospa Darinka Klemenc.
Ministrstvo za zdravje RSlovenije je leta 2006 začelo s projektom izboljšanja kakovosti v bolnišnicah in izdalo nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu. Po desetih letih od uvajanja projekta je prav, da se ozremo na prehojeno pot in se vprašamo kako dobri smo in kje bi lahko bili še boljši. Prav medicinske sestre so pri uvajanju sprememb v klinično okolje pokazale največ zavzetosti in volje. Najboljši način za odpravo ustaljenih vzorcev in navad je pridobivanje znanja z vseh vidikov kakovosti in aplikacija novih znanj v klinično okolje in vsakdanje delo. Izbor teme za letošnje dneve Marije Tomšič tako nismo prepustili naključju, pač pa načrtno izbrali kakovost.
Od medicinskih sester se danes pričakuje, da zagotavljajo visoko kakovostno, varno, učinkovito, časovno odzivno in v pacienta orientirano zdravstveno nego, je v uvodnem predavanju poudarila izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Fakultete za zdravstvo Jesenice. V svojem predavanju je spregovorila o na dokazih podprti zdravstveni negi in predstavila rezultate raziskave v slovenskih bolnišnicah. Raziskave v zdravstveni negi pripomorejo k spremembi v razmišljanju medicinskih sester, rezultati raziskav pa so uporabni pri neposrednem delu in pripeljejo do sprememb v praksi, saj mora imeti strokovno delo temelje na znanstvenih spoznanjih.

Kako se s sistemskimi pristopi organizirati na poti do kakovosti in varnosti sta predavala Tomaž Babnik iz podjetja Sistemika, ki se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem na področju sistemov kakovosti, in Andreja Vovk, dipl.m.s., QSM iz UKC Ljubljana. Predavatelja sta osvetlila več vidikov kakovosti, od definicije, načel in kazalnikov kakovosti, do razvoja standarda ISO 9001, ki se je od dokumenta oziroma zapisa iz leta 1987 razvijal in spreminjal v letih 1994, 2000, 2008, leta 2015 pa so bila prenovljena načela vodenja kakovosti in opredeljen kontekst tveganja. Predavatelja sta predstavila več priložnosti za varno in učinkovito delo in poudarila, da se v delovnem okolju z zrelo kulturo varnosti podpira transparentnost in preglednost. Kazalniki kakovosti so sredstvo, s pomočjo katerega merimo svoje rezultate in na podlagi zbranih podatkov lahko potem ukrepamo in uvedemo izboljšave.

Zelo odmevno je bilo predavanje izr. prof. dr. Andreja Robide, dr. med., ki je že pred več kot desetimi leti med prvimi v slovenskem prostoru odstiral teme o kakovosti in varnosti. Za kakovost v zdravstvu je odgovoren vsak, saj predstavlja boljši sistem delovanja, boljši profesionalni razvoj in boljši izid za populacijo. Zdravstveni sistem 21. stoletja mora postati odprt sistem, ki je sposoben nenehnih izboljšav. Dobra praksa je tista, kjer se nenehno ugotavlja vrzeli med na znanstvenih dokazih podprto prakso, in tista, ki se trenutno izvaja. Brez merjenja kazalnikov kakovosti ne gre, prav tako je treba poznati tudi metode, kako ugotovljene vrzeli zapreti. Predavatelj je v svojem zanimivem predavanju predstavil tudi primere iz kliničnih okolij in težave, s katerimi se srečuje od kar se ukvarja s področjem kakovosti in varnosti, nakazal pa tudi priložnosti za pridobitev dodatnih znanj na tem področju.
Prva slovenska bolnišnica, ki je prejela mednarodni standard za poslovno odličnost, je Splošna bolnišnica Jesenice, zato smo na srečanje povabili tudi prim. dr. Mirana Remsa, dr. med., predstojnika oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo. S predavanjem »Prihodnost kakovosti v zdravstvu« je skušal nakazati pred kakšne izzive bomo v prihodnosti postavljeni zdravstveni delavci in kaj bodo najverjetneje od nas pričakovali pacienti, glede na ekstremno hiter razvoj znanosti in demografske spremembe prebivalstva.

Raziskavo o povezanosti čustvene inteligence in vodenja so predstavile medicinske sestre iz sosednje Hrvaške. Iz Zagreba je prišla tudi avtorica prispevka »Kako vzpostaviti ravnotežje pri delu« in dokazala, da je razmišljanje po procesu zdravstvene nege uporabno tudi v vsakdanjem življenju in kadar nismo v službi. Da kakovost v zdravstvu temelji na filozofiji, je v svojem predavanju predstavila gospa Vesna Zupančič, mag. predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto, ki je poiskala vzporednice med temeljnimi mislimi filozofov in kakovostjo zdravstvenih storitev. Zanimiva so bila predavanja o uvajanju kakovosti v kliničnih okoljih, ki so jih predstavile medicinske sestre kot primere dobre prakse.

Da bodo pridobljena znanja zaživela v praksi, si lahko za vodilo izberemo Goethejevo misel: »Vedeti ni zadosti, znanje moramo uporabiti, volja ni dovolj, stvar moramo narediti.«

Za uspešno organizacijo strokovnega izobraževanja se moramo tudi letos zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja in izdaji zbornika predavanj, ki je v celoti dostopen v pdf obliki, na spletni strani DMSBZT Novo mesto, pod rubriko založništvo.

GOR