Izobraževanje 2010
Zdravstvena nega in radiološka diagnostika
November
Rentgensko slikanje prav gotovo sodi med pomembnejša odkritja preteklega stoletja. Žarke X je med proučevanjem katodnih žarkov, 8. novembera 1895 odkri nemškil fizik Wilhem Conrad Roentgen. Njemu v čast so jih kasneje poimenovali Roentgenski žarki. Le tri mesece po odkritju so v bolnišnici v ZDA naredili prvi klinični posnetek. Leta 1901 pa je W. C. Roentgen za svoje odkritje prejel prvo Nobelovo nagrado za fiziko v zgodovini. (povzeto po:http://www.kvarkadabra.net/article.php/tehnike-gledanja-v-telo)
Novembrsko strokovno srečanje smo v dolenjskem društvu namenili radiološki diagnostiki. Poleg vsem znanega, najpreprostejšega rentgenskega slikanja skeleta danes radiološka tehnologoja omogoča tudi izvajanje zahtevnejših radioloških posegov, ki so nepogrešljivi del diagnostične in terapevtske obravnave bolnika. Predstavitev radiološke tehnologije sta pripravili Vesna Terzić, dipl.inž.rad. in Barbara Potočar, dipl.inž.rad.. Predstavili sta klasično rentgensko slikanje, diaskopije, intervencijsko radiologijo, CT, MRI in primerjavo klasične in digitalne radiologije. O radioloških preiskovalnih metodah in pripravi pacientov nanje je predavala Anica Ribič, dipl.inž.rad.. Predavanje o radiološki patologiji s predstavitvijo primerov je pripravil Bogomir Balažic, dr.med., spec. radiolog. Klinično odgovornost za radiološki poseg nosi zdravnik, odgovoren za radiološki poseg.
Številne razpoložljive metode predstavljajo poleg koristi tudi določeno tveganje. Ionizirajoče sevanje lahko sproži vrsto škodljivih procesov za organizem. Mednarodna komisija za radiološko zaščito (ICRP) priporoča delitev na vzročno nujne posledice obsevanja in verjetnostne pojave. ICRP opozarja, da uporaba sevanja ni sprejemljiva, če ne pričakujemo neposredne koristi, oziroma, če korist ni večja od škode. CT nam nudi veliko več informacij kot običajni rtg, vendar pa je tudi prejeta doza sevanja višja. Pri CT preiskavi glave pacient prejme dozo 2 mSv, ki ustreza 8 mesecem naravnega sevanja, pri preiskavi trebuha (10 mSv) pa doza ustreza trem letom naravnega sevanja. Povprečna efektivna doza, ki jo prebivalci Slovenije prejmejo zaradi naravnega ozadja je 2,5 mSv do 2,8 mSv letno. O varstvu pred ionizirarjočim sevanjem je spregovoril Andrej Petakovič, dipl.inž.rad.. Predstavil je načela dobre radiološke prakse, ki temeljijo na principu ALARA-e (As Low As Reasonably Achieevable). Področje varstva pred ionizirajočim sevanjem s predpisi ureja uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravstvo. Zdravstveni delavci, ki pri svojem delu prihajajo v stik z viri ionizirajočega sevanja morajo uporabljati osebna varovalna sredstva (svinčeni predpasnik, ovratnica za ščitnico in očala z zaščitnim svinčenim faktorjem), virom sevanja naj se izpostavljajo samo kolikor je nujno, saj se dozna obremenitev z razdaljo zmanjšuje. Prav tako je zakonska obveza zaposlenih, ki so pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočemu sevanju zunanjih virov, uporaba dozimetra, s katerimi se meri doza prejetega sevanja. Največja dovoljena izpostavljenost ionizirajočemu sevanju je 20 mSv letno za izpostavljene delavce. Delodajalec je dolžan izpostavljenim delavcem zagotoviti redne zdravniške preglede in obnavljanje znanja v zvezi s postopki varstva pred sevanji. Med načela dobre radiološke prakse pa sodi tudi pravilna in pravilna uporaba varovalne opreme za bolnika.
50 let Otroškega oddelka SB Novo mesto
Oktober
V DMSBZT Novo mesto smo s strokovnim srečanjem o alergijah in alergičnih reakcijah pri otrocih obeležili 50. letnico delovanja otroškega oddelka v SB Novo mesto.
Pediatrična oskrba bolnih otrok se je na Dolenjskem začela leta 1950, ko je v Zdravstvenem domu Novo mesto začel delovati otroški dispanzer. Mali otroci, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so bili hospitalizirani na Pediatrični kliniki v Ljubljani, šolski otroci pa na internem oddelku novomeške bolnišnice. Otroški oddelek je kot samostojna enota novomeške bolnišnice zaživel leta 1960, sprva v zelo skromnih prostorskih in kadrovskih razmerah. Pet let kasneje so se skupaj s kirurgijo preselili v novozgrajeno stavbo, kjer je otroški oddelek v 3. nadstropju dobil 65 bolniških postelj. Zaradi krajše ležalne dobe hospitaliziranih otrok se je po letu 1980 oddelek zmanjšal na 22 postelj. Lansko leto so na oddelku obravnavali 1569 bolnikov, v ambulanti pa pregledali 3904 otrok. Uvodno predavanje strokovnega srečanja smo namenili predstavitvi pediatrične zdravstvene nege nekoč in danes. O spominih na leta svojega poklicnega dela je najprej spregovorila gospa Pavla Grah, VMS, ki se je sredi leta 1960 kot prva višja medicinska sestra zaposlila na otroškem oddelku novomeške bolnišnice. Prevzela je delo glavne medicinske sestre oddelka in ga opravljala vse do upokojitve leta 1993. Prve mesece je delo glavne medicinske sestre prevzela srednja medicinska sestra Jožica Brulc, ki je edina od medicinskih sester imela popolno srednjo izobrazbo. Na oddelku je primanjkovalo medicinskih sester, večkrat tedensko so delale tudi po dva turnusa dnevno, vsako drugo nedeljo 12 ur. Medicinska sestra v mlečni kuhinji je delala vse dni v letu brez prostega dne. Le malo medicinskih sester je na oddelku vztrajalo do upokojitve, odhajale so na delovna mesta, kjer ni bilo nočnega in nedeljskega dela. Gospa Grahova se je spominjala napornih dežurstev vsak drugi dan, ko je kot edina višja medicinska sestra na oddelku sama priučila srednjo medicinsko sestro za delo višje medicinske sestre. Sama je odšla v Ljubljano na Višjo šolo za medicinske sestre in vabila študentke tretjega letnika v službo na otroški oddelek SB Novo mesto. Pestila pa jih ni samo kadrovska problematika, pač pa tudi pomanjkanje pripomočkov za diagnostično terapevtske postopke in zdravstveno nego bolnih otrok. Z leti, ko se je začelo delati z materiali za enkratno uporabo, se je delo precej olajšalo. Kljub težkim delovnim pogojem pa je večina z veseljem hodila v službo, včasih tudi uro prej, samo da je bilo delo pravočasno in dobro opravljeno. Pediatrično zdravstveno nego danes je predstavila gospa Gordana Rožman, dipl.m.s., glavna medicinska sestra otroškega oddelka. Poudarila je, da je potrebno danes v proces zdravstvene nege poleg malih bolnikov aktivno vključiti tudi njihove starše. Ves čas hospitalizacije je namreč enemu od staršev omogočeno sobivanje z otrokom do dopolnjenega petega leta starosti.
Strokovni del srečanja smo nadaljevali s predavanjem gospe Maje Čamernik, dipl.m.s. iz Pediatrične klinike v Ljubljani, o alergijah pri otroku. Alergije danes prizadenejo 20-30% ljudi. V predavanju smo spoznali različne alergične reakcije, kako preprečujemo manifestacijo alergijskega dogajanja in smernice za zdravljenje anafilaktičnega šoka v in izven zdravstvene ustanove. Kako poteka sprejem otroka z alergijo v bolnišnico sta s prikazom primera predstavili gospa Helena Konda, dipl.m.s. in gospa Simona Sajevec, ms. Predavanje o alergološkem testiranju in kožnih testih, kot eni izmed vrst alergološkega testiranja je pripravila gospa Sonja Rejc, dipl.m.s.. Gospa Petra Jordan Cujnik je predstavila šolo astme, ki v SB Novo mesto poteka od leta 1999. Gre za individualno zdravstveno vzgojno delo z astmatičnimi otroci in njihovimi starši.
Strokovnemu delu srečanja je sledila krajša kulturna prireditev in neformalno druženje v Restavraciji Tango na Otočcu.
Ob koncu naj samo še čestitam osebju otroškega oddelka za uspešno 50 letno delo.
Urgenca in urgentni pacient
Oktober
Oktobra mineva 30 let delovanja Zdravstvenega doma Novo mesto na sedanji lokaciji na Kandijski cesti. In ni naključje, da smo jesensko strokovno srečanje v DMSBZT Novo mesto namenili predstavitvi prehospitalne enote (PHE) iz Zdravstvenega doma Novo mesto. V ZD Novo mesto zagotavljajo nujno medicinsko pomoč za 64.000 prebivalcev, kar pomeni 800 do 900 nujnih intervencij na leto. Povprečni dostopni čas nujne medicinske pomoči je devet minut. Vendar pa 20% ljudi živi v razpršenih naseljih po gričevnatem svetu. Dostop do najbolj oddaljenih prebivalcev zahteva v zimskem času tudi 50 minut v eno smer. Organizacijo in delovanje PHE je udeležencem srečanja predstavila Jana Potočar Mrvar, dr. med., spec.druž. med., ALS, ITLS, APLS provider. Peter Černe, dipl. zn. je predstavil pristop k poškodovancu in pregled poškodovanca po ITLS protokolu. ITLS(International Trauma Life Support) je neprofitna organizacija, katere cilj je preprečevanje oziroma zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti zaradi poškodb. Ustanovljena je bila leta 1982 v ZDA. V Sloveniji je prvi ITLS tečaj potekal marca 2009. Avgusta 2010 pa je Slovenija postala pravnomočna članica mednarodne organizacije ITLS. Aleš Jakše, dipl. zn. je spregovoril o posebnostih oživljanja na terenu in v svojem predavanju predstavil tudi temeljne postopke oživljanja. Potočar Mrvarjeva pa je predstavila še posebnosti pri reanimaciji otroka. Predavatelji so strokovno srečanje zaokrožili s praktičnim prikazom intervencije na terenu, od sprejema nujnega klica na PHE do reanimacije poškodovanca pred kritičnimi očmi svojca. V igri vlog sta sodelovala tudi Jernej Bojanc, zt in Darinka Petrič, ms.
Zdrava prehrana dojenčka in malega otroka
Maj
Zadnje strokovno srečanje pred počitnicami smo v dolenjskem Društvu namenili zdravi prehrani otrok. Gostoljubje so nam ponudili v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju. O smernicah za dojenje ter prednostih dojenja za mater in novorojenca je spregovorila gospa Darinka Hrovat, dipl. med. ses.., IBCLC. Novomeška porodnišnica je naziv » Novorojencem prijazna porodnišnica« pridobila julija 1999. Medicinske sestre so se udeležile številnih izobraževanj o ustreznem vzpodbujanju, svetovanju in pomoči materam ob začetkih ter pri vzdrževanju izključnega dojenja v prvih šestih mesecih. Matere pričakujejo od medicinskih sester strokovno pomoč pri dojenju in prav je, da jim pomagamo po najvišjih strokovnih standardih. Z namenom zvišati kvaliteto pomoči doječim materam so nekatere medicinske sestre pridobile naziv mednarodno pooblaščeni svetovalec za laktacijo (IBCLC). Kako poteka svetovanje dojenja v porodnišnici Novo mesto je predstavila gospa Elizabeta Novak, sms, IBCLC. Izključno dojenje - naravna prehrana dojenčka v prvih šestih mesecih je naslovila svoje predavanje gospa Lidija Žalec, dr. med., spec. pediater, IBCLC. Pri izključnem dojenju dojenček uživa le materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic vitaminov, mineralov in zdravil. O smernicah za prehrano dojenčkov in malih otrok v Sloveniji je predavala gospa Tatjana Pavlin, dr. med., spec. pediater. Gospa Gordana Rožman, dipl. med. ses. pa je pripravila predavanje o posebnostih pediatrične zdravstvene nege pri črevesnih okužbah. Strokovno srečanje smo zaključili z reklamnim predavanje podjetja Medis d.o.o..
Pazila je nanj kot na punčico svojega očesa
April
Človek naj bi preko vida dobil kar 80% vseh informacij iz okolja. Kako dragoceno je za človeka oko nam pove tudi znani rek: »Pazila je nanj kot na punčico svojega očesa.« Rek najdemo tudi v slovarju slovenskega knjižnega jezika ob glagolu paziti (prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega).
Aprilsko strokovno srečanje smo v dolenjskem Društvu namenili okulistiki in oftalmološki zdravstveni negi. Okulistična ambulanta je v Splošni bolnišnici Novo mesto začela delovati leta 1969. Okulistični pacienti, ki so takrat potrebovali bolnišnično zdravljenje so bili hospitalizirani na kirurškem oddelku, saj se je očesni oddelek odprl šele leta 1972. Zanimivo multimedijsko predstavitev očesnega oddelka od samih začetkov, pa vse do danes sta pripravili glavna medicinska sestra očesnega oddelka, gospa Marta Blažič, dipl.m.s. in gospa Marija Lokar, ZT. Za dober vid v pozni starosti moramo skrbeti že v rani mladosti. Zgodnje odkrivanje slabovidnosti pri otrocih je zelo pomembno je poudarila gospa Barbara Tratnik Jakljič, dr.med., spec. oftalmologije, ki je predavala o najpogostejših očesnih boleznih in poškodbah. Sončni žarki so škodljivi tudi za oko. Tudi kajenje je povezano z večjim tveganjem za nastanek bolezni v oftalmologiji. Številne poškodbe očesa nastanejo zaradi neuporabe zaščitnih očal pri delu. V predavanju so bili predstavljeni številni primeri iz klinične prakse. Gospa Anja Hudoklin, dipl.m.s. je predstavila kemične poškodbe oči in prvo pomoč ob takšni poškodbi. Lugi povzročijo hujše okvare očesa kakor kisline. S hitrim izpiranjem očesa pod tekočo vodo, takoj po kemični poškodbi lahko omilimo posledice za oko. Najpogostejša aplikacija zdravil v oftalmološki zdravstveni negi je aplikacija kapljic in mazil v oko. Predavanje in predstavitev sta pripravili gospa Danica Simčič, SMS in gospa Jožica Tomše, dipl.m.s.. Sklop predavanj je zaokrožila gospa Cvetka Srpčič, VMS, ki je spregovorila o vlogi medicinske sestre pri pacientu z očesno protezo. Po živahni razpravi sta sledili še reklamni predavanji s predstavitvijo tekočin za kontaktne leče in umetnih solz. Okulistične medicinske sestre so pripravile celovito predstavitev oftalmološke zdravstvene nege in nam ob zaključku srečanja tudi praktično prikazale diagnostično terapevtske postopke v oftalmološki zdravstveni negi. Praktični prikaz sta pripravili gospa Jožica Prešeren, SMS in gospa Mojca Kavšek, ZT.
Pred strokovnim delom srečanja smo imeli redni občni zbor Društva. Sprejeli smo predstavljena poročila o preteklem delu in potrdili program aktivnosti za prihajajoče leto. S svojim obiskom je naše Društvo počastila tudi koordinatorica dejavnosti regijskih društev Zbornice – Zveze gospa Ksenija Pirš.
Nasilje v družini in socialna oskrba pacientov
Marec
V začetku marca smo na strokovnem srečanju dolenjskega društva spregovorili o nasilju v družini in o socialni oskrbi pacientov. O nasilju v družini je spregovorila gospa Dubravka Hrovatič, regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini za Dolenjsko in Belo krajino, predstavila je tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini. Policijske statistike v Sloveniji kažejo, da so v 99% žrtve nasilja v družini ženske, povzročitelji pa moški. Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje različne vrste nasilja v družini in določa vlogo, naloge in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini. Vsaka žrtev ima pravico do spremljevalca, ki ji nudi duševno oporo, in pravico do brezplačne pravne pomoči.
Zakon se ne posveča samo žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce. Centrom za socialno delo zakon predpisuje multidisciplinarni pristop pri obravnavi žrtve, kar se je v evropskem prostoru izkazalo kot zelo učinkovito. Na centrih za socialno delo so zaposleni strokovni delavci, ki nudijo ustrezno podporo žrtvam nasilja. Predavateljica je predstavila tudi vlogo in naloge regijskega koordinatorja za obravnavo nasilja v družini.
O socialni oskrbi pacientov je predavala gospa Sabina Klemenčič, univ.dipl.soc.del.. V Sloveniji je v zdravstvu zaposlenih nekaj več kot 80 socialnih delavcev, največ na psihiatriji. Pacienti in njihovi svojci se pogosto znajdejo v hudi stiski, še posebej kadar pacient ne potrebuje več zdravstvene oskrbe, po odpustu iz bolnišnice pa ni sposoben skrbeti sam zase. Socialno delo v obliki svetovanja, informiranja in iskanja optimalne rešitve je takrat več kot dobrodošlo. Klemenčičeva, ki za socialno oskrbo pacientov skrbi v Splošni bolnišnici Novo mesto, mesečno obravnava od 39 do 60 primerov, nekaj jih je predstavila tudi v svojem predavanju.
2. dnevi Marije Tomšič
Vrednote v zdravstveni negi
Januar
Ne smemo zmerom delati kar hočemo, pa vendar moramo zmerom hoteti, kar delamo. Ne smemo zmerom povedati kar vemo, pa vendar moramo zmerom vedeti, kar povemo. Smeti ni zmerom isto kakor morati, delati ne isto kot hoteti, vedeti in povedati. Vendar se morajo vrednote, ki jih človek ima, brezpogojno ujemati z vrednotami, ki jih živi. (E. Lukas)
Vsakdo se vsaj občasno srečuje z vprašanjem svojih vrednot. Kaj je dobro, kaj je prav. Za kaj si je vredno prizadevati. Smo se za doseganje vrednot pripravljeni čemu odreči. So v današnjem času vrednote v krizi ? Ali smo v krizi ljudje, ki vrednote sicer imamo, vendar nas moderni čas sili proč od njih? Katere vrednote so najbližje medicinskim sestram? Katere so tiste vrednote, ki bi jih morale imeti, po njih živeti in delati vse medicinske sestre, ne glede na čas in spreminjanje vrednot v družbi?
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki iz vseh zdravstvenih in socialnih zavodov in iz obeh zdravstvenih šol v dolenjski regiji smo ponovno združili moči in sredi januarja v Novem mestu organizirali »2. Dneve Marije Tomšič«. Letos smo jih posvetili vrednotam v zdravstveni negi.
Gospa Zlata Rebolj, dipl.m.s., pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Novo mesto je zbrane nagovorila z besedami: «V življenju in pri našem delu naj nas spremlja razmišljanje o vrednotah in ravnanje, ki so nam lastne in ki nas delajo razpoznavne. Le tako bomo zdravstveni negi in medicinskim sestram izborili mesto v družbi, za katerega smo prepričani, da nam pripada.»
Da so razprave o vrednotah v tem času še kako aktualne, je poudarila tudi gospa Darinka Klemenc, predsednica Zbornice - Zveze: "Vrednote se ne postavljajo, mi jih že imamo, po njih živimo, delamo. Tudi zato, ker so časi taki, da so se verjetno nekatere vrednote spremenile ali pa se še bodo, je prav, da spet govorimo o vrednotah. Zbornica-Zveza je prav zdaj v iskanju (ne določanju) in razpravljanju o vrednotah, ki naj bi bile pomembne, celo neke vrste gonilo krovne organizacije, ki povezuje preko 16.000 izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji."
Rdečo nit strokovnih prispevkov so predstavljale vrednote, predavatelji so se tematike lotili na različne načine in v zelo zanimive predstavitve vnesli tudi svojo ustvarjalnost. O odkritem pristopu k varnosti pacientov je spregovoril izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., spec. Pediater:”Ko pride do resne napake in zlasti, če zanjo izve javnost, jo obravnavamo na star način. Obtožujemo posameznika in se zanašamo na nezmotljivost ljudi in ne razumemo mentalnih procesov, ki vodijo do napak. Dokler bo prevladovalo mišljenje, da napake delajo »slabi« ljudje, ki so nepazljivi, površni, nepozorni, zmotljivi (nepazljivost, površnost, neskrbnost itd. so lastnosti človeških mentalnih procesov), toliko časa se varnost pacientov ne bo pričela izboljševati. Če ne poročamo o napakah v zdravstveni ustanovi, najbolj škodimo varnosti pacientov. Drugo največja napaka je nepravično obtoževanje posameznika. Ne mi sami ne stanovske organizacije, pravni sistem, regulatorni sistem ali laična javnost ne vedo, da s kulturo pravičnosti zmanjšujemo patološko kulturo, zmanjšujemo negativne prvine sindroma ranljivega sistema in tako izboljšujemo varnost pacientov.«
Medicinske sestre, predavateljice na srednji zdravstveni in kemijski šoli, se pogosto znajdejo pred dilemo, kako učiti mlade in kakšna je prava vzgoja za življenje. Med dijaki so raziskovale vrednote in razloge za vpis v srednjo šolo zdravstvene smeri. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro poklica so različni, prav tako vrednote mladih, ki obiskujejo srednjo zdravstveno šolo. Srednješolci najbolj cenijo dom, starše, zdravje, prijatelje, poštenost, medsebojno spoštovanje, ljubezen.
Spregovorili smo o etiki skrbi in etiki vrlin v zdravstveni negi, oziroma o tistem nekaj več, kot se od nas pričakuje, o spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, tudi o medsebojnem spoštovanju in problemu horizontalnega nasilja med medicinskimi sestrami in o timskem delu. Skušali smo odgovoriti na vprašanje, ali znanje v zdravstveni negi še predstavlja vrednoto. Kako se spremenijo vrednote, ko človek izgubi vid ali ko ostari, postane dementen in se preseli v dom starejših. Dotaknila se nas je življenjska izkušnja kolegice, ki je zbolela za depresijo in ji v najhujši stiski niti življenje samo ni več predstavljalo vrednoto. Svoj kritični pogled na naše delo je z nami delil belokranjski humorist Toni Gašperič, ki je vrednote v zdravstveni negi spremljal kot dolgoletni dializni pacient.
Zelo preprosto je odgovoriti na vprašanje, katere so klju č ne vrednote za posameznika? To so: zdravje, družina, delo, resnica, poštenost, iskrenost, varnost in podobne vrednote, ki se pojavljajo na vrhu vseh analiz. Klju č no vprašanje, ki pa si ga pogosto pozabimo zastaviti, pa je, ali so naše osebne ali poklicne vrednote tudi gibalo našega vedenja? Vrednota, ki posameznika ne pripravi do tega, da se loti nekega vedenja (ki me ne pripravi do tega, da vstanem iz naslonja č a) ni klju č na je v svojem predavanju povdaril dr. Aleksander Zadel.
Pred zaključkom srečanja pa smo skušali ugotoviti katere vrednote bodo medicinskim sestram pomembne v prihodnosti. Živahne razprave med posameznimi sklopi predavanj so dokaz, da smo se lotili aktualne teme.
Veseli smo, da nam je ponovno uspelo združiti moči in pripraviti kakovostno strokovno srečanje. »Dnevi Marije Tomšič« tako postajajo prepoznavna oblika izmenjave znanja in napredka v stroki zdravstvene nege v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo. Za uspešno organizacijo strokovnega srečanja se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja.
Zbornik predavanj je v celoti dostopen v .pdf obliki pod rubriko založništvo.
