Izobraževanje 2011
Odkrivanje raka dojk
Oktober
Svojo lastno senco mečem na svojo pot, ker imam svetilko, ki ni prižgana. (R.Tagore)
Na strokovnem srečanju, organiziranem sredi oktobra, smo v DMSBZT Novo mesto spregovorili o raku dojk. Tako imenovani rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1100 žensk.
Ambulanto za bolezni dojk, ki 23 let deluje v Zdravstvenem domu Novo mesto je predstavila gospa Dragica Janežič, sms. V tem času so v ambulanti opravili trideset tisoč prvih pregledov in odkrili 1117 primerov raka dojk. Mamograf so dobili novembra 1988, na preventivne preglede pa prihajajo ženske po 50. letu starosti. O odkrivanju raka dojk pri simptomatskih in asimptomatskih ženskah na Dolenjskem je spregovorila mag. Mirjam Cvelbar, dr.med.. Glavni cilj presejalnih programov za odkrivanje raka dojk je odkriti bolezen v zgodnjem, t.i. in situ stadiju. Na državni program presejanja DORA, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Dolenjskem še čakamo. Zato v Zdravstvenem domu Novo mesto izvajajo program oportunističnega presajanja, s katerim so začeli pred približno desetimi leti. Ženskam poleg mamografije opravijo tudi preventivni zdravniški pregled. Mag. Cvelbarjeva je v svojem predavanju predstavila tudi anatomijo dojke, neinvazivne in invazivne tipe raka dojk, različne stadije raka dojke in njihovo zdravljenje. Gospa Sonja Staniša, ing. rad. je predavala o mamografiji, ki je najzanesljivejša metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Gospa Mojca Prah, vms v ambulanti za bolezni dojk izvaja zdravstveno vzgojo. Da bi nagovorila vsako žensko, je v obliki zgodbe Ana pripoveduje, pripravila in oblikovala zloženko o pregledu dojk. Svoje predavanje je zdravstveno vzgojno oblikovala tudi za udeležence strokovnega srečanja. Samopregledovanje mora za vsako žensko postati rutina in obveza že od zgodnje pubertete pa do konca življenja. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je dovolj zgodaj odkrit. Vsaka ženska bi se morala zavedati, da lahko sama največ prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolezni prav z rednim samopregledovanjem.
Ob koncu srečanja je svojo življenjsko izkušnjo z boleznijo z nami delila gospa Jana Hosta, dipl. psih., ki aktivno deluje v skupini za samopomoč žensk z rakom dojke. Izkušnja bolezni jo je naučila preproste modrosti, da se življenje lahko tudi zelo hitro konča. Ljudje pogosto pozabljamo, da si življenje največkrat zagrenimo sami, ko se ujeti v vsakdanje skrbi in javno mnenje, ne znamo ustaviti. Kar prehitro se je končala njena pripoved, kajti še bi jo lahko poslušali in občudovali njeno neverjetno energijo in dobro voljo.
Junij
Zadnje strokovno srečanje pred poletjem, smo v DMSBZT Novo mesto namenili ginekološkim temam. V začetku junija smo se zbrali v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju.
Predavateljice iz ginekološko – porodniškega oddelka SB Novo mesto so predstavile novosti pri umetni prekinitvi nosečnosti. Gospa Hatije Ismaili, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva je spregovorila o spontanem splavu in o umetni prekinitvi nosečnosti. Čeprav število umetnih prekinitev nosečnosti upada, je arteficialnih abortusov, glede na številne možnosti kontracepcije, v današnjem času, še vedno preveč. Gospa Gabrijela Vidic, dipl. m.s. je predstavila klinično pot obravnave pacientke za medikamentozno prekinitev nosečnosti. Ne glede na to, kakšen je odnos zdravstvenega delavca do umetne prekinitve nosečnosti, ne smemo nikoli obsojati ženske, ki se je odločila za ta poseg, je poudarila Vidičeva. Zakonske pravice odločanja o rojstvu otrok pa nimajo v vseh državah. Ženske se tam odločajo za ilegalni poseg, ki ga pogosto opravlja nestrokovna oseba v neprimernih prostorih in z nesterilnim inštrumentarijem. Da tako opravljen poseg ogroža zdravje in pogosto tudi življenje ženske, ni treba posebej poudarjati. Z zanimanjem smo prisluhnili gospe Damjani Koželj, dr. med., specialistki ginekologije in porodništva, ki je z nami delila svoje izkušnje iz Zambije. V okviru specializacije je izkoristila priložnost in nekaj časa delala v University Teaching Hospital (UTH) v Lusaki, v glavnem mestu Zambije. Glede na to, da je UTH terciarna ustanova, so tam delovni pogoji res slabi, saj primanjkuje praktično vsega. Vsaka ženska, ki prihaja rojevat (v UTH ne prihajajo zdrave nosečnice, kjer se predvideva normalen porod) mora s seboj prinesti tri pare rokavic (zadoščati morajo vse od sprejema, poroda, do odpusta) in kos polivinila ali blaga, ki ga podloži podse med porodom. Predavateljica nam je predstavila tamkajšnji delovni urnik celega tedna in pohvalila samo organizacijo dela, vendar pa je zdravstvenega osebja, glede na število in zahtevnost pacientov absolutno premalo. Nekoliko boljši so pogoji v manjših misijonskih bolnišnicah. Koželjeva je na udeležence srečanja prenesla svoje navdušenje nad tamkajšnjimi ljudmi, tako da se je njena predstavitev kar prehitro končala.
Strokovnemu srečanju je sledil še občni zbor društva, kjer smo sprejeli predstavljena poročila in potrdili program dela društva. Srečanje smo zaključili ob sproščenem klepetu v preddverju Kulturnega centra.
Osebna podoba in neverbalna komunikacija
Maj
Zdravstvena oskrba kroničnih razjed na nogah
Februar
Konec februarja smo v DMSBZT Novo mesto pripravili strokovno srečanje o zdravstveni oskrbi kroničnih razjed na nogah. Društvo za oskrbo ran Slovenije (DORS) in European wound management association (EWMA) sta v letu 2007 pričeli s projektom uvajanja nove strategije glede razjed na nogah. V raziskavo je bila zajeta tudi dolenjska regija.
Gospa Marta Gantar, viš. med. ses., ET je v uvodnem predavanju z naslovom: Do prvih podatkov o razjedah na nogah na Dolenjskem, predstavila obstoječe stanje in ugotovitve, do katerih so prišli s prvo fazo projekta. Oskrba kroničnih razjed na nogah v Sloveniji ni standardizirana, saj se dostopnost do medicinskih pripomočkov in s tem kakovost oskrbe zelo razlikuje. Največja težava je pomanjkanje podatkov o številu bolnikov z razjedami. V okviru projekta je bila za raziskavo izbrana regija Dolenjske, s populacijo 138 872. V vseh zdravstvenih in socialnih zavodih regije so bile organizirane predstavitve projekta. Zdravstvenim delavcem, ki pridejo v kontakt z ranami, so bili poslani anketni vprašalniki. Anketiranje bolnikov z razjedami je bilo izvedeno dvakrat. V prvi fazi se je ugotavljalo obstoječe stanje. Drugo anketiranje pa je bilo izvedeno po izobraževanju zdravstvenih delavcev in po uporabi razdeljenih sodobnih oblog in povojev za kompresijo s kratko elastičnimi povoji. Rezultati raziskave kažejo na visoko število bolnikov z razjedami na nogah v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Razjede na nogah so predvsem težava starejših žensk, diagnoze se mnogokrat postavljajo le na osnovi kliničnih pregledov, brez dodatnih preiskav. Število prevez je previsoko, prav tako število uporabljenih izdelkov, kar jasno kaže na potrebo po standardizirani oskrbi, je svojo predstavitev zaključila Gantarjeva.Predstavitev neformalne ambulante za rane v okviru raziskave je pripravila gospa Marjetka Matoh, dipl. m. s.. Na področju Dolenjske je bilo identificiranih 309 pacientov s kroničnimi razjedami. Izvedba neformalne ambulante je bil dokaz in primer dobre klinične prakse. S pravilno oceno in diagnostiko razjede je bil izdelan individualni načrt sodobne oskrbe razjede za vsakega pacienta. Razdeljene so bile sodobne obloge za rane in kompresijski povoji. V projekt neformalne ambulante za rane so bile vključene medicinske sestre, patronažne medicinske sestre, zdravniki dermatologi in svojci.
Gospa Vanja Vilar, viš. med. ses., ET, dipl. ekon. je predstavila projekt uvajanja nove strategije zdravstvene oskrbe razjed na nogah. Končni namen raziskave je uvedba učinkovite, z dokazi podprte strategije obravnave razjed na nogah, ki bo dostopna vsem pacientom v državi in bo služila kot model v drugih državah centralne in vzhodne Evrope. Zato je bilo potrebno v drugi fazi projekta izobraziti zdravstvene delavce, ki sodelujejo v procesu zdravstvene oskrbe razjed na nogah, po priporočilih DORS-a in EWMA. 127 zdravstvenih delavcev se je udeležilo dvodnevnega strokovnega izobraževanja, ki je obsegalo teoretični in praktični del ter preizkus znanja pred in po končanem izobraževanju. Vilarjeva je poudarila, da rezultati raziskave kažejo, da na področju oskrbe kroničnih razjed potrebujemo nacionalne standarde, saj bomo samo na ta način lahko kakovostno in tudi stroškovno učinkovito oskrbovali paciente.
S predavanjem o oskrbi golenje venske razjede s sodobnimi oblogami in kompresijsko terapijo, ki ga je pripravila gospa Nataša Čermelj, dipl. m. s. smo zaključili strokovno srečanje.
Gerontološka zdravstvena nega
Januar
Na strokovnem srečanju, ki smo ga v DMSBZT Novo mesto organizirali v februarju, smo spregovorili o gerontološki zdravstveni negi. Najprej nam je gospa Stanka Majerle, dipl.m.s., univ.dipl.org. predstavila DSO Novo mesto. Dom starejših občanov Novo mesto leži v prijetni dolinici na obrobju Novega mesta. Zgrajen je bil konec leta 1979 in kasneje še nekajkrat dograjen in obnovljen. Danes nudi toplino doma 360 stanovalcem, za katere skrbi skoraj 200 zaposlenih.
Postopek sprejema varovanca v DSO z vidika zdravstvene nege in socialne oskrbe sta predstavili gospa Mira Jerič, vms in gospa Maja Vidrih, dipl.soc.del.. Kako je organizirana splošna ambulanta v DSO nam je povedala gospa Jana Mrvar Potočar, dr.med., spec.spl.med.. O najpogostejših okužbah pri starostnikih pa je spregovorila doc.dr. Marija Šter, dr.med., spec. druž. med.. Številne raziskave potrjujejo pozitivne učinke živali na telesno in duševno zdravje človeka. Že nekaj časa terapijo s pomočjo živali izvajajo tudi v DSO Novo mesto.
Integracijo te terapije v domsko življenje stanovalcev je predstavila gospa Petra Mihalič, dipl. delovna terapevtka. Program terapije oblikujejo individualno in izhaja iz potreb, želja in sposobnosti posameznega stanovalca. Pri terapiji sta poleg stanovalca in psa prisotna še vodnik psa in delovni terapevt. V programu terapije sodelujejo trije terapevtski pari, člani Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki v DSO prihajajo enkrat tedensko. Mihaličeva je poudarila številne pozitivne učinke, ki jih prinaša terapija: izboljšanje socialne interakcije, večja motivacija za aktivnosti, boljše psihofizično počutje in manjša osamljenost. Integracija živali v delovno terapijo je pri stanovalcih zelo dobro sprejeta in je zanje velikega pomena, saj zvišuje kakovost njihovega življenja. Delo s starostniki, še posebej z dementni od medicinske sestre zahteva stalno, strokovno in s posebnim čutom oblikovano zdravstveno nego in oskrbo. Saj dementnim ljudem le na ta način ohranjamo njihovo dostojanstvo. Gospa Mateja Zelič, srednja med. sestra in učiteljica inovativne validacije je spregovorila o inovativni validaciji. Inovativna validacija je metoda dela z dementnimi osebami, ki združuje temeljna nepogrešljiva znanja potrebna za terapevtsko delovanje in olajšano sobivanje ljudi. Omogoča čim večjo kakovost življenja kljub omejitvam, težavam in obremenitvam, ki jih prinaša demenca. Samo skozi empatijo in ustrezno komunikacijo se lahko vzpostavi kvaliteten medosebni odnos, ki prispeva k dobremu počutju bolne osebe in tistega, ki skrbi zanjo. Poznavanje osnov inovativne validacije je danes nepogrešljivo znanje vseh, ki se pri svojem delu srečujejo z dementnimi osebami.
3. Dnevi Marije Tomšič
Ali bo e-zdravju sledila e-zdravstvena nega
Januar
Splošna bolnišnica Novo mesto je v sodelovanju z regijskim DMSBZT Novo mesto in Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto letos uspešno izpeljala že tretje dneve Marije Tomšič. Izbor nosilne teme dvodnevnega strokovnega srečanja: »Ali bo e-zdravju sledila e-zdravstvena nega?« je bil zelo aktualen in v duhu današnjega časa. Ideje, da bi čim več delovnih procesov informatizirali danes za zaposlene v zdravstveni negi postajajo resničnost.
E-zdravje je oznaka za zelo širok spekter uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu in pomeni splošno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o zdravju in načinu življenja. Obsega sodelovanje med bolniki in ponudniki zdravstvenih storitev, prenos podatkov med ustanovami in medsebojno obveščanje bolnikov in zdravstvenih delavcev. Zajema tudi zdravstvene informacijske mreže, elektronske zdravstvene kartoteke, telemedicino in komunikacijske sisteme za nadzor zdravstvenega stanja. Orodja e-zdravja so med drugim izjemnega pomena pri čezmejnem gibanju državljanov, saj omogočajo takojšen dostop do življenjsko pomembnih zdravstvenih informacij. (http://ec.europa.eu/health-eu/care_for_me/e-health/index_sl.htm; 23.1.2011) Tudi Ministrstvo za zdravstvo R Slovenije v strategiji informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema izpostavlja strateške komponente razvoja: enotno informacijsko infrastrukturo, enotni zdravstveni portal in vpeljavo elektronskega zdravstvenega zapisa. V projektih sodelujejo strokovnjaki z različnih področij.
K aktivnemu sodelovanju na strokovnem srečanju smo organizatorji povabili vse, ki v slovenskem prostoru informacijsko – komunikacijsko tehnologijo v zdravstvenem sistemu že uporabljajo. Strokovnjaki s področja računalništva so nam predstavili možnosti uporabe informatike. Zdravstveni delavci pa projekte, ki so bili že uspešno realizirani v praksi.
Gospa Zlata Rebolj, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Novo mesto in predsednica organizacijskega odbora je v uvodnem nagovoru med drugim dejala: »Kljub silni želji, da bi čim več procesov v zdravstvu informatizirali in da bi uporabljali najnovejše pridobitve informacijske tehnologije, pa ne smemo v odnosu do bolnika nikoli pozabiti na človečnost, na topel stisk roke, prijazen pogled.«
Matej Kocjančič, ZT iz novomeške bolnišnice je na humoren, njemu lasten način, opozoril na številne težave s katerimi se zaposleni v zdravstveni negi srečujemo ob uporabi bolnišničnega informacijskega sistema. S prispevkom E- nočna posoda je doživel številne prekinitve z bučnim aplavzom, nasmejal avditorij in kar je najboljše, vzpodbudil živahno razpravo. Sodobne načine izmenjave informacij v bolnišničnem okolju sta nam predstavila in demonstrirala predavatelja iz podjetja Astec, d.o.o.. Predstavila sta sodobno komunikacijsko omrežje, ki so ga v duhu vizije izboljšanja oskrbe in okrevanja v preteklem letu vzpostavili v bolnišnici Golnik. Uvedba digitalnega temperaturno – terapevtskega lista (dTTL) bo prav gotovo prinesla lažje in preglednejše vodenje podatkov o procesih zdravljenja in oskrbe, večjo transparentnost medicinske oskrbe in s tem večjo varnost za bolnika, nenazadnje pa tudi znižanje skupnih stroškov. Koncept uvedbe dTTL – ja je predstavil Robi Kelc, dr.med., univ.dipl.med. komunikolog iz UKC Maribor. Udeležencem srečanja je bil predstavljen tudi elektronsko terapevtsko temperaturni list v okviru projekta Elektronsko podprt proces zdravljenja v SB Celje, ki so ga v tamkajšnji bolnišnici pripravili skupaj s podjetjem SRC Infonet. Zanimiva je bila predstavitev sistema za prepoznavo govora »SpeechMagic«, podjetja Interexport, d.o.o. Sistem zagotavlja profesionalno prepoznavo govora narekovanih informacij in avtomatično ustvarja formatirane in strukturirane medicinske izvide. Na KOPA Golnik so v sodelovanju s podjetjem SRC Infonet v okviru projekta iHub razvili pilotsko rešitev, ki mogoča spremljanje bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in hipertenzijo na domu. Obe aplikaciji, tako za bolnika kot zdravstveno osebje so skupaj s prednostmi takega spremljanja bolnika predstavili tudi na srečanju. Iz bolnišnice Topolšica so predstavili projekt E-sistem obveščanja za varnost pacientov, katerega največja pridobitev je preventivno varstvo pacienta. Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru je na srečanju sodelovala z dvema prispevkoma. V prvem prispevku so predstavili projekt GEROM znotraj katerega so razvili podiplomski spletni študijski program gerontološka zdravstvena nega in projekt PRIMER-ICT, ki je nova, starejšim prijazna paradigma poučevanja informacijsko komunikacijske tehnologije. V drugem prispevku je bil predstavljen večparameterski odločitveni model z lupino ekspertnega sistema DEX, kot pomoč pri kategorizaciji hospitaliziranih otrok. Tudi Visoka šola za zdravstvo Novo mesto je pripravila dva predavanja in sicer o e-dokumentaciji zdravstvene nege na njihovi šoli in možnost, oz. priložnost učenja v nevladnih organizacijah. Hospitalni informacijski sistem (HIS) medicinskim sestram omogoča lažje ugotavljanje ogroženosti za nastanek razjede zaradi pritiska in s tem kakovostnejšo zdravstveno nego je v svojem predavanju poudaril Ivan Tandler, mag. z.n., dipl. zdravstvenik, spec inf. v zdr. in z.n., QFM iz SB Slovenj Gradec. Predstavljena nam je bila tudi integrirana rešitev SB Novo mesto in Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, kjer so v okviru projekta e- zdravje izpeljali pilotni projekt Varna elektronska izmenjava podatkov. V centralnem operacijskem bloku SB Novo mesto so že uvedli elektronsko dokumentiranje perioperativne zdravstvene nege, v elektronski zapis vsakega operiranega bolnika evidentirajo porabljen material, računalniško vodeno pa imajo tudi konsignacijsko porabo materialov. Medicinski sestri sta predstavili projekt od ideje do realizacije. Kako optimizirati postopke v centralni sterilizaciji z računalniško podprtim sistemom sledljivosti so predstavili iz podjetja Skanteh, d.o.o.. Poslušali smo tudi predavanje o vodenju e- čakalnih seznamov v Zdravstvenem domu Novo mesto.
Živahne razprave med in po predavanjih so potrdile, da informatizacija vse bolj posega v delovne procese zaposlenih v zdravstveni negi. Želeli bi si, da bi nam bila sodobna tehnologija v pomoč pri našem delu. Žal pa medicinske sestre in strokovnjaki s področja računalništva pogosto govorimo različna jezika. Da bi našli skupni jezik bo potrebno še veliko medsebojnega sodelovanja in tudi organizacija strokovnih srečanj, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki z obeh področij. »Dnevi Marije Tomšič« postajajo prepoznavna oblika izmenjave znanja in napredka v stroki zdravstvene nege v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo.
Za uspešno organizacijo strokovnega srečanja se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja.
Zbornik predavanj je v celoti dostopen v pdf obliki na spletni strani DMSBZT Novo mesto pod rubriko založništvo.
