Izobraževanje 2014
O trpinčenju na delovnem mestu in bolečini
Oktober
Oktobra smo v DMSBZT Novo mesto ponovno sedli v šolske klopi, saj smo strokovna izobraževanja organizirali v predavalnici Šolskega centra. Prvo temo jesenskega izobraževanja smo namenili trpinčenju na delovnem mestu in medse povabili gospo Doro Lešnik Mugnaioni, dolgoletno strokovno sodelavko Delovne skupine za nenasilje, ki deluje v okviru naše zbornice. Kljub prizadevanjem za nenasilno delovno okolje, ne redko prihaja do mobinga oziroma trpinčenja na delovnem mestu. Žal pa mobing lahko postane tudi priročen izgovor za izogibanje naloženim delovnim nalogam. Predavateljica nam je s primeri iz svoje dolgoletne prakse osvetlila problematiko nasilja in razliko med nasiljem in trpinčenjem na delovnem mestu. Ni vsak konflikt ali posamezno nasilno dejanje že mobing. O trpinčenju na delovnem mestu govorimo, kadar prihaja do ponavljajočega in dalj časa trajajočega, očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja, usmerjenega proti posamezniku na delovnem mestu. Prvi je mobing opisal nemški delovni psiholog Dr. Heinz Leymann. Celovita pomoč žrtvi je usmerjena v informiranje, pravno svetovanje in psihosocialno pomoč. Predvsem je potrebno žrtvi verjeti, saj nasilje boli in pusti resne posledice na zdravju žrtve. Dolgoletno delo na društvu SOS telefon je nanizalo kar nekaj zelo tragičnih zgodb, ki jih je predavateljica delila z nami. Razprava po predavanju je odprla vprašanje o zaščiti medicinskih sester pred nasilnimi pacienti. Žal obstaja samo zakon o pacientovih pravicah, medtem ko zakona ali pravilnika, ki bi urejal področje pacientovega nasilnega vedenja do zdravstvenih delavcev ni.
Akutna pooperativna bolečina – ali mora res boleti?«
Oktober
Enajstega oktobra obeležujemo svetovni dan boja proti bolečini, katerega namen je ozaveščanje javnosti, tako laične kot strokovne, o pomenu lajšanja bolečine. V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto smo zato pripravili strokovno izobraževanje o akutni pooperativni bolečini. Strokovne prispevke so pripravili sodelavci Oddelka za anesteziologijo v okviru katerega že trideset let deluje Protibolečinska ambulanta, ki je namenjena zdravljenju kronične bolečine.
Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.
Bolečina je subjektivna človekova izkušnja, ki navadno signalizira, da se v telesu nekaj dogaja, bistveno pa vpliva tudi na počutje in kvaliteto življenja. Ameriško združenje za akreditacijo bolnišnic je leta 2000 sprejelo standard, da se bolečino ocenjuje kot peti vitalni znak.
Asist. Silva Ostojić Kapš, dr.med., spec. anesteziologije in reanimatologije je v svojem predavanju, z naslovom »Akutna pooperativna bolečina – ali mora res boleti?« najprej predstavila evolucijski razvoj bolečine in bolečinsko pot. Občutek bolečine je posledica kompleksnih interakcij med perifernim in centralnim živčnim sistemom. Bolečinski dražljaj povzroči sproščanje živčnih prenašalcev v živčevju. Na samem mestu poškodbe pride do sproščanja bolečinskih prenašalcev in vnetja, sledi aktivacija živčnih končičev, ki prenesejo informacijo o bolečini v centralni živčni sistem. Bolečina po operaciji je lahko blaga, zmerna ali huda. Pooperativna bolečina bi morala biti uspešno zdravljena pri 90% operirancev, žal je v praksi ta odstotek bistveno nižji in posledica akutne pooperativne bolečine je lahko kronična bolečina. Uspešno zdravljenje pooperativne bolečine omogoča bolniku hitrejšo mobilizacijo in okrevanje, zmanjša se število zapletov, krajša je ležalna doba, zanemarljiv pa ni niti finančni prihranek. Predavateljica je predstavila tudi mehanizme delovanja analgetičnih učinkovin glede na patofiziologijo bolečine. Poudarila je, da žal idealnega analgetika ni. Najučinkovitejša je kombinacija analgetičnih substanc, ki delujejo na različnih nivojih bolečinske poti. Z vnaprejšnjo »preemptive« analgezijo pa se skuša preprečiti pojav bolečine.
O ocenjevanju in merjenju pooperativne bolečine je spregovorila Bojana Berus, dipl.m.s.. Dejavnikov, ki vplivajo na doživljanje bolečine je več. Gre za subjektivni občutek in vedno verjamemo bolniku, zato naj tudi bolnik sam ocenjuje svojo bolečino. V praksi se za merjenje intenzivnosti bolečine najpogosteje uporabljajo bolečinske lestvice. To so lahko opisne ali številčne lestvice ali vizualno- analogne skale (VAS). Opisne lestvice temeljijo na opisu bolečin z izrazi: brez bolečine, blaga bolečina, srednje močna bolečina, močna bolečina, zelo močna bolečina. Številčne lestvice bolečino ocenjujejo od 0 do 10, kjer 0 predstavlja stanje brez bolečine, 10 pa najmočnejša bolečino. Vizualno lestvico predstavlja 10 centimetrov dolga črta, kjer je na skrajni levi stanje brez bolečin, na skrajni desni pa najmočnejša bolečina. Pri ocenjevanju bolečine je potrebno biti pozoren tudi na vedenjske in fiziološke znake, ki kažejo na bolečino, zlasti kadar je komuniciranje z bolnikom oteženo in sam ne more ocenjevati njene jakosti. Poleg ocenjevanja in merjenja je v zdravstveni negi zelo pomembno tudi dokumentiranje bolečine.
Marija Marolt, prof.zdr.vzgoje, vms je predstavila lajšanje akutne bolečine po epiduralnem katetru in po katetru apliciranem v kirurški rani, ter oskrbo teh katetrov. Predstavila je tudi infuzijske črpalke za lajšanje akutne pooperativne bolečine in se dotaknila prednosti te vrste analgezije in možnih zapletov.
Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine, ki je bila prvič predstavljena leta 1970 v Angliji, danes deluje v vsaki bolnišnici razvitega sveta. Predavanje o tej temi je pripravil Darko Janežič, dr.med.. Gre za sistemsko in organizacijsko rešitev z multidisciplinarnim programom, ki omogoča boljše sodelovanje med zdravstvenimi delavci in zagotavlja učinkovit nadzor in uspešno lajšanje bolečine. Pokazale so se številne prednosti tako za bolnike, kot za osebje. EFIC (European Pain Federation) poziva vse države k izdelavi akcijskega plana za lajšanje bolečin, saj gre za temeljno pravico vsakega bolnika.
Ana Zagorc, dipl.m.s. je svoje predavanje začela z definicijo M. Mc Caffery iz leta 1968, ki je še vedno aktualna: »Bolečina je prisotna kjerkoli in kadarkoli posameznik reče, da jo čuti oziroma doživlja in je tako močna, kot jo ocenjuje.« Omenila je kar nekaj predsodkov in prepričanj o bolečini v katerih so obtičale tudi medicinske sestre. Temeljne vrednote za katere bi se moral zavzemati vsak zdravstveni delavec in pravica bolnikov je: jakost bolečine pod 3 (VAS), dobro počutje, individualni pristop in informiranost. V SB Novo mesto potekajo prizadevanja, da bi zaživela služba za lajšanje pooperativne bolečine, v okviru katere bi kot koordinatorica delovala bolečinska medicinska sestra. Prizadevanja potekajo v smeri dnevnih vizit pri bolnikih z akutno pooperativno bolečino, pripravljen je tudi bolečinski list, ki naj bi ga začeli uporabljati za dokumentiranje bolečine.
Strokovni del srečanja je zaokrožilo predavanje o delu zdravnice ginekologinje na črni celini. Damjana Koželj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva je kar nekaj let preživela in delala v bolnišnicah (državni, privatni in misijonski) v Zambiji. Žal tam največkrat ni sredstev za lajšanje bolečin, pogoji dela pa za naše razmere skoraj nepredstavljivi.
14. simpozij zdravstvene in babiške nege
E-zdravje in dokumentacija v zdravstveni in babiški negi
Maj
14. simpozij zdravstvene in babiške nege, posvečen mednarodnima dnevoma babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj) je potekal v soboto, 10. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rdeča nit strokovnega srečanja je bila e-zdravstvena in babiška nega.
Med predavatelji so bili strokovnjaki z različnih področij delovanja. V svojih prispevkih so prikazali številne možnosti uporabe informatike v zdravstvu in tudi uspešno izpeljane projekte v praksi. Zanimiv strokovni prispevek in svoj pogled na informatizacijo v zdravstvu je predstavil direktor NUZ prof.dr.Ivan Eržen. Na pasti in možne zlorabe podatkov, ki jih zbiramo v informacijskih sistemih je opozoril mag. Andrej Tomšič, predstavnik Urada informacijskega pooblaščenca. Glavna medicinska sestra KBC Zagreb Branka Rimac je spregovorila o izkušnjah ob uvajanju elektronskega zapisa dokumentacije zdravstvene nege v KBC Zagreb. Sledile so predstavitve projektov uvajanja e- dokumentacije v različnih kliničnih okoljih: UK Golnik, Pediatrična klinika, Ginekološka klinika in KO za bolezni srca in ožilja iz UKC Ljubljana, SB Jesenice, Zdravstvena fakulteta Ljublana in Srednja zdravstvena šola Ljubljana.
Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, kjer so priznani strokovnajaki, tako s področja informatike, kot zdravstvene nege razpravljali o informatizaciji zdravstvene in babiške nege. Kot problem slovenskega prostora so izpostavili dejstvo, da vsaka zdravstvena ustanova razvija svojo e-dokumentacijo. Izrazili so pobudo, da bi bilo potrebno, na državnem nivoju, razviti enotno e-dokumentacijo, ki bi jo potem ustanove specifično nadgradile glede na svoje potrebe.
V preddverju dvorane so se, skozi umetniško ustvarjanje svojih članov, predstavila regijska strokovna društva. Na stojnicah so razstavili umetniške izdelke, ki jih medicinske sestre ustvarjajo v svojem prostem času. Stojnico našega društva so krasili izdelki iz gline, različne vezenine, ročno izdelan nakit in slike v akrilu. Prostovoljki iz Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto pa sta obiskovalce razveseljevali z lepimi mislimi in pikapolonicami, ki so jih pripravili prostovoljci.
V večernih urah so na slovesni akademiji podelili deset zlatih znakov Zbornice – Zveze in nagrado Angele Boškin za življenjsko delo, ki jo je prejela gospa Vera Grbec. Na slovesnosti je bil podpisan tudi sporazum o mednarodnem sodelovanju z makedonskim združenjem medicinskih sester.
Preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb
Februar
Bolnišnične okužbe so pogost zaplet zdravljenja in postajajo, zaradi vse večjega števila na antibiotike večkratno odpornih mikroorganizmov, zelo velik problem. Da bi osvežili svoje znanje o preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb smo v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov tej temi namenili eno od naših strokovnih druženj.
Strokovno izobraževanje so pripravile sodelavke, ki se v Splošni bolnišnici Novo mesto ukvarjajo s področjem higiene. Uvodno predavanje o higieni rok je pripravila gospa Ingrid Jaklič, dipl.san.inž. V zelo dobro in sistematično pripravljenem predavanju smo najprej osvežili zgodovinski pregled in se dotaknili časov Semmelweisa (1818-1865), ki predstavlja mejnik na področju higiene rok. Leta 1988 je APIC (Association for Professionals in Infection Control and Epidemiology) objavila navodila o umivanju in razkuževanju rok. Higiena rok je tudi danes najcenejši, najučinkovitejši in najhitrejši ukrep za preprečevanje širjenja okužb v zdravstvu. Svetovna zdravstvena organizacija, ki ji področje varnosti pacientov predstavlja globalni izziv, je potrdila razkuževanje rok kot najpomembnejši način izvajanja higiene rok in uvedla koncept petih priložnosti za izvajanje higiene rok, 5. maj pa leta 2009 razglasila za svetovni dan higiene rok. Predavateljica je v predavanju predstavila tudi smernice in standarde na tem področju. Ministrstvo za zdravje R Slovenije, ki je pripravilo nacionalno strategijo za kakovost in varnost v zdravstvu (2010-2015) namerava v letošnjem letu uvesti higieno rok kot nov kazalnik kakovosti v zdravstvu.
Predavanje o postopkih čiščenja in razkuževanja je pripravila gospa Marjana Lavrič, viš.san.teh.. Gospa Barbara Špilek, dipl.m.s. je predavala o kontaktni izolaciji in se v svoji predstavitvi dotaknila tudi najpogostejših napak in težav ob izvajanju kontaktne izolacije. Gospa Tatjana Remec, dr.med., spec.infektologije je pripravila predavanje o najpogostejših večkratno odpornih bakterijah in poudarila, da širjenje preprečujemo s higieno rok, izolacijskimi ukrepi in pravočasnim prepoznavanjem in obveščanjem. Sledilo je še predavanje o pojavljanju večkratno odpornih bakterij v Splošni bolnišnici Novo mesto.
Pravzaprav smo na strokovnem srečanju samo obnovili znanje, ki ga že imamo. Odgovornost in odločitev, da bomo to znanje implementirali v vsakdanjo prakso pa je v naših rokah. Pogosto se dogaja, da znamo s prstom kazati na napake drugih, svojih se pa niti ne zavedamo. Če bomo znali sprejeti dobronamerno kritiko ali opozorilo in se trudili napake odpraviti tudi uspeh pri obvladovanju bolnišničnih okužb ne bo izostal. Začnemo lahko takoj, vsak pri sebi.
6. Dnevi Marije Tomšič
Medsebojni odnosi v zdravstveni negi
Januar
Prepoznavna oblika strokovnega izobraževanja na področju zdravstvene nege v dolenjski regiji so prav gotovo Dnevi Marije Tomšič, ki v mesecu januarju potekajo v naših krajih. Že šesto leto zapored smo skušali najti strokovni izziv v zdravstveni in babiški negi, ki bo pomembno prispeval k strokovni in osebnostni rasti medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Tema tokratnega strokovnega dogodka se je nakazovala že prejšnja leta, saj so po vrednotah, odgovornosti in napakah letos prišli na vrsto medosebni odnosi v zdravstveni negi.
Na delovnih mestih preživimo več kot polovico svojega časa, tudi po dvanajst, štiriindvajset ur dnevno, profesionalen odnos pa od nas pričakujejo tudi pacienti. Da v naših delovnih sredinah in širše v naši poklicni skupini ni vse tako, kot bi si želeli, občutimo že ker nekaj časa, pa tudi pritožb s strani pacientov je največ prav zaradi neprimernega odnosa zdravstvenega osebja. Niti pomislili nismo, da nas bo računalniška tehnologija, ki smo ji tudi v zdravstveni negi na stežaj odprli vrata, prepričani, da nam bo olajšala delo, potisnila stran od človeka. Ker morajo biti vse aktivnosti, vsak postopek in vsaka tableta zabeleženi v informacijskem sistemu, velik del svojega delovnega časa preživimo pred ekranom. Odtujili smo se med seboj in od pacientov. Svoje sta prispevali tudi kriza in recesija. Ali pa je kriza samo priročen izgovor, da se brez občutka krivde prepustimo vsesplošni apatiji, kritizerstvu in brezvoljnosti naše družbe. Tudi med nami so pogoste izjave: »Saj se ničesar ne da. Zakaj bi se trudi, saj je »itak« brez veze. Kaj pa imaš od tega, če se trudiš?« O komunikaciji in veščinah komuniciranja imamo ogromno znanja, pa nam ravno na tem področju največkrat spodleti. Občutek lastne večvrednosti, netoleranca, impulzivne reakcije so pogoste oblike vedenja v naših delovnih okoljih. So spoštovanje, solidarnost, tovarištvo, veselje do dela in tudi smisel za humor res vrednote nekega minulega časa? Objokovanje dobrih starih časov ali pa prazno upanje v boljši jutri, brez lastnega truda, žal ne bo obrodilo sadov.
Vsi vemo, da medosebni odnosi v delovnih sredinah še kako vplivajo na motivacijo, kvaliteto dela in na naše dobro počutje. Da nam ni vseeno v kakšnem delovnem okolju živimo in delamo, smo dokazali organizatorji in številni udeleženci strokovnega srečanja, ki so napolnili dvorano KKC V Dolenjskih Toplicah.
Naslovi strokovnih prispevkov so se dotaknili različnih področij dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. K sodelovanju smo letos povabili gospo Klaro Ramovš, mojstrico poslovne komunikacije, ki se kot direktorica podjetja Elite izobraževanje, d.o.o., že vrsto let ukvarja z izobraževanjem odraslih, prav na področju komunikacije. Njene delavnice »Tudi beseda je zdravilo« so prepoznavna oblika izobraževanja med medicinskimi sestrami v slovenskem prostoru. V predavanju, ki ga je gospa Ramovš naslovila Z učinkovito komunikacijo do boljših medosebnih odnosov, je izpostavila samopodobo, moč besede in moč prvega vtisa. Sledila so predavanja o komunikaciji, profesionalnem odnosu, o reševanju konfliktov, kulturi medosebnih odnosov, pohvalah in pritožbah v zdravstvenem zavodu. Dotaknili smo se tudi odnosov medicinska sestra in pacient: kako izboljšati medosebne odnose z dementnimi osebami, odnos do umirajočih, ohranjanje dostojanstva v zdravstveni negi, kdaj in kako pridobiti pacientovo informirano soglasje. Strokovno srečanje smo v večernih urah zaključili z učno delavnico od aktivnega poslušanja do terapevtske intervencije, ki so jo pripravili stanovski kolegi iz Klinike za psihiatriju KBC Zagreb.
Kaj lahko vsak sam stori za izboljšanje svojih komunikacijskih veščin? Kakšen je lahko moj prispevek k boljšim medosebnim odnosom?
Gospo Klaro Ramovš sem poslušala že nekajkrat, pa vendar vsakič znova najdem nekaj novega tudi zase: Če imaš rad svoje delo, so tudi težke naloge lažje. Vedno imam možnost izbire in odkrivanja pozitivnega pri svojem delu. S svojim obnašanjem govorim in povem največ o sebi. Spremenim lahko samo sebe.
Seveda ni vedno lahko, se pa da!
Sicer dvodnevno strokovno izobraževanje smo letos, predvsem zaradi kriznih časov, ki izobraževanju medicinskih sester niso najbolj naklonjeni, strnili v en sam dan. Kljub temu se nam sneg, ki je še vsako leto pobelil Dneve Marije Tomšič, ni izneveril. V noči iz četrtka na petek je pobelil pokrajino. Mogoče pa ne bi bilo napak termin srečanja prestaviti v čas okoli božiča?
Za uspešno organizacijo strokovnega srečanja se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja in izdaji zbornika predavanj, ki je v celoti dostopen v pdf obliki pod rubriko založništvo.
