Izobraževanje 2017

»Kdor ima rad samo prakso brez teorije, je kot mornar brez kompasa in krmila. Nikoli ne ve, kam ga bo odneslo.« (Leonardo da Vinci). 

V petek, 20. januarja 2017, so  v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice potekali dnevi Marije Tomšič. Tokratni strokovni izziv, že devetih dnevov Marije Tomšič, ki jih SB Novo mesto v sodelovanju z DMSBZT Novo mesto in Fakulteto za zdravstvene vede Novo mesto konec januarja organizira v naših krajih, je bil razkorak med teorijo in prakso v zdravstveni negi. Izboru nosilne teme za dneve Marije Tomšič v organizacijskem odboru namenimo posebno pozornost. Skušamo izbrati aktualno in zanimivo področje v duhu časa, v katerem zaposleni v zdravstveni negi živimo in delamo. Temo, ki bo predstavila nova znanja, nove smernice in priporočila, dobre klinične prakse, nakazala konkretne probleme, spodbudila h kritičnemu razmišljanju, odpirala razpravo in nenazadnje porajala nova vprašanja. Strokovno izobraževanje organiziramo z namenom strokovnega napredka, širitve znanja in implementacije novih znanj v svoja delovna okolja. To se od nas pričakuje, to smo dolžni tudi spominu na Marijo Tomšič, po kateri smo srečanja poimenovali in ki je celo svoje življenje posvetila napredku stroke zdravstvene nege. Tudi danes želimo medicinske sestre proaktivno delovati in samoiniciativno vnašati pozitivne spremembe v svojih delovnih okoljih. Zavedamo se, da teorija lahko zaživi šele takrat, ko ji praksa vdihne življenje.

Strokovni prispevki srečanja so predstavili, kako se različne teorije odražajo v praksi zdravstvene nege in skušali izmeriti razkorak med teorijo in prakso.  Predstavljene vsebine so skušale odgovoriti tudi na nekatera vprašanja, ki se porajajo: Zakaj sploh prihaja do razkoraka?  Pripisujemo prevelik pomen teoretičnim izhodiščem ali dajemo prevelik poudarek praktičnim veščinam? Ali v kliničnih okoljih vedno izvajamo na dokazih podprto zdravstveno nego? Kolikšen razkorak med teorijo in prakso je še dopusten za varno in kakovostno obravnavo pacientov?

Po pozdravnih nagovorih smo z zanimanjem prisluhnili prvemu predavatelju mag. Miranu Remsu, dr. med., viš. pred., predstojniku odseka z abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Jesenice, ki  je že bil gost na naših strokovnih izobraževanjih. Tokrat je za nas pripravil predavanje z naslovom  Lahko izmerimo razkorak med teorijo in prakso? Predavatelj je v sistematični in zelo zanimivi predstavitvi nakazal, da je prav merljiv razkorak, ki obstaja med teorijo in prakso priložnost za akcijo, spremembo in izboljšavo.

Diplomirane medicinske sestre: Kerstin Kodrič, Franja Pavlič, Jana Starc in Martina Žerjav iz DSO Krško so nam predstavile Razpotja kongruentne kulture odnosov. Kongruentni pristop v zdravstveni negi je leta 1990 razvil avtor Rüdiger Bauer. Kongruentni model, oz. kongruentno negovanje odnosov temelji na pozornosti in z enostavnimi orodji dosega pozitivne učinke, večjo motiviranost pacientov in vzpostavlja boljše medosebne odnose. Kongruenca v zdravstveni negi je učinkovit biopsihološki model, ki ga uspešno uporabljajo v psihiatričnih ustanovah in v domovih za starejše, predvsem pri obravnavi oseb z demenco. Kot učinkovito metodo dela so ga v prakso začeli implementirati tudi v DSO Krško, za kar so avtorice projekta junija 2016 prejele bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenije – Območne zbornice Posavje.

Vida Novinec, dipl.m.s. iz Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto, kot učiteljica praktičnega pouka v kliničnem okolju  nemalokrat sliši komentar: »Vi delate po šolsko«. V predavanju z enakim naslovom je predstavila rezultate ankete, opravljene med dijaki na praktičnem usposabljanju. Sledila je predstavitev raziskave, opravljene med diplomiranimi medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki, ki so v kliničnih okoljih savinjsko šaleške regije mentorji študentom zdravstvene nege. Izsledke raziskave, je avtorica Lilijana Žerdoner, dipl. m. s., mag. zdr. nege iz Bolnišnice Topolšica strnila v predavanju Vrednotenje dela mentorjev v kliničnem okolju zdravstvene nege in odprla dilemo nad katero bi se odgovorni  morali zamisliti. Koliko so cenjeni in vrednoteni ljudje, ki vzgajajo ter usposabljajo bodoče generacije? Predavanje, z naslovom Nasilni pacient, kaj pa nasilni zdravstveni delavci? je pripravila gospa Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic in prikazala konkretne primere neetičnega in nasilnega vedenja zdravstvenih delavcev do pacientov. Kristina Novak, dipl. m.s.  iz Zdravstvenega doma Trebnje je predstavila rezultate sodelovanja dispanzerja za ženske Zdravstvenega doma Trebnje v Državnem programu ZORA. Od leta 2003, od kar sodelujejo v programu se je stanje na področju preprečevanja raka na materničnem vratu bistveno izboljšalo. Primeri dobrih kliničnih praks v Splošni bolnišnici Novo mesto so bili prikazani v treh predavanjih. Andreja Gradišek, dipl. m. s. je pripravila predavanje Ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje padcev pacientov v teoriji in praksi, Blaž Tintor, dipl. zn je predstavil  Kirurški varnostni kontrolni seznam, Snežana Vandić, ZT pa ambulantno obravnavo pacienta. Ob zaključku strokovnega srečanja smo skupaj z gospo  Klaro Ramovš, ELITE IZOBRAŽEVANJE skušali ugotoviti Kaj jemlje dih in kaj daje navdih?

Zbornik predavanj je v celoti dostopen v .pdf obliki pod rubriko založništvo.

Da lahko naše poti tlakujemo z znanjem se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki nam pomagajo pri organizaciji strokovnega srečanja. S skupnimi močmi postajajo »Dnevi Marije Tomšič« vsako leto boljši.