Izobraževanje 2008

Imam raka, kaj pa zdaj?

Januar

Prvo strokovno srečanje smo v dolenjskem Društvu namenili enteralni prehrani onkološkega bolnika. Gostoljubje nam je ponudilo Visokošolsko središče Novo mesto, zato je prisotne najprej pozdravil direktor Visokošolskega središča prof.dr. Marjan Blažič, nato pa še dekan Visoke šole za zdravstvo v Novem mestu, prof.dr. Božo Kralj in Jožica Čampa, strokovna svetovalka in koordinatorica, ki je aktivno sodelovala pri pripravi študijskega programa za zdravstveno nego.

Milena Drnovšek, dipl.med.ses. je svoje predavanje naslovila z vprašanjem: Imam raka, kaj pa zdaj? V celoviti predstavitvi onkološkega bolnika je nanizala še več vprašanj s katerimi se srečujemo zdravstveni delavci. Poudarila je pomembnost prvega stika, ki ga vzpostavimo z bolnikom. Bolniku moramo dati dovolj časa, saj diagnoza rak vsakogar pretrese. Naenkrat se mu sesuje svet, zastavlja si nešteto vprašanj. Zato je zelo pomembno, da si medicinska sestra vzame čas in je takrat ob bolniku.

Svojo zgodbo in izkušnjo je delil z nami gospod G, ki so mu lansko leto odkrili plazmocitom in se pogosto zdravi na hematološkem odseku internega oddelka. Povedal je, da so od vsega začetka o njegovi bolezni vsi glasno govorili. Tudi zato je lažje sprejel bolezen in se podal po poti zdravljenja.

Darinka Panjan, dipl.med.ses.,dietetičarka je spregovorila o enteralni prehrani. Enteralna prehrana je prehranska podpora za ljudi s presnovnimi težavami zaradi kroničnih bolezni ali zaradi povečanih telesnih aktivnosti. Cilj klinične prehrane je ohranjanje sluznice tankega črevesa. Enteralna prehrana je oblika osnovne ali dopolnilne prehrane. Vnos modificirane hrane ali enteralnih pripravkov je možen per os ali preko različnih sond, jejunostome,... Na tržišču je približno 150 različnih pripravkov. Leta 1992 so odkrili, da je enteralna prehrana optimalna za bolnike z malignimi obolenji. Pomemben je vsak korak. S terapijo je treba začeti dovolj zgodaj, da preprečimo oziroma upočasnimo izgubo mišične mase zaradi raka.

Andreja Gorenc, predstavnica Abbott-a nam je za konec predstavila še celoten spekter njihovih enteralnih pripravkov in nas seznanila z novimi okusi, ki bodo kmalu na tržišču.

Pridobljena znanja bomo lahko koristno uporabili pri svojem delu, pa tudi če bomo morali kdaj nastopiti v vlogi svojca ali celo bolnika.

Pacient je kralj

Februar

V zadnjih letih pogosto govorimo o komunikaciji. Lahko bi rekli, da o različnih vrstah komunikacije veliko vemo. Toda, če beremo pritožbe pacientov, se ti največkrat pritožujejo zaradi neustreznega odnosa, neprijaznosti, vzvišenosti zdravstvenih delavcev. Zakaj? Saj imamo vendar o komunikaciji vsa potrebna znanja.

V začetku februarja nam je o profesionalni komunikaciji v sodobnem zdravstvu predaval Željko Čurić, dr.med., ki se že deset let intenzivneje ukvarja s komunikologijo. Predavatelj nam je osvetlil in približal ozadja vsake komunikacije.

Profesionalna komunikacija zahteva vrhunsko strategijo(načrtovanje kako do cilja) in vrhunsko taktiko(mojstrsko izbrati pravi čas), da dosežemo zastavljeni cilj. Predpogoj kvalitetne komunikacije je znanje(količina informacij shranjenih v spominu). Ko začnemo to znanje uporabljati je to veščina. Kadar imamo ustrezno znanje in obvladamo vrhunsko veščino(»know how«), lahko začnemo govoriti o profesionalnem pristopu. Do vrhunske veščine pridemo s čim več treninga. Za ustrezen profesionalni pristop moramo upoštevamo vsa tri področja, od katerih je odvisna komunikacija. Kako doživljamo sebe, kakšna je naša samopodoba, samospoštovanje. Kako doživljamo drugo osebo, kakšna je v odnosu nami, ali lahko govorimo o spoštovanju, upoštevanju… Kako doživljamo svet, v katerem živimo.

Predavatelj nam je spregovoril tudi o referenčnem okvirju človeka, ki komunicira. O profesionalni komunikaciji oziroma strokovnem pristopu lahko govorimo, kadar komuniciramo v poziciji realnost. To je tako imenovana + + pozicija, ko pacienta ali sodelavca spoštujemo in obravnavamo kot človeka. Zdravstveni delavci pogosto komuniciramo v poziciji vzvišenosti, predsodkov oziroma + - poziciji, še posebej kadar se srečamo s pacientom, ki ima nesramen, poniževalen odnos do nas. Dokazano je, da v duhu igre moči poteka tudi 75% sestankov in kolegijev. Kadar komuniciramo v - + poziciji govorimo o poziciji inferiornosti, saj smo sami obremenjeni s kompleksi in občutkom manjvrednosti. Skrb vzbujajoča je vsekakor komunikacija v - - poziciji, oziroma pozicija obupa, ko več ne najdemo smisla življenja.

Realnost lahko testiramo na podlagi dejstev. Komunikacija v zdravstvu je najzahtevnejša oblika komunikacije, saj zahtevnost bolnikov narašča. Pacienti prihajajo s svojimi željami, zahtevami, vse bolj cenijo svoj čas, denar. Najmanj 20% ljudi s katerimi se srečamo zdravstveni delavci, je težavnih. To sta dva na vsakih deset, s katerimi stopimo v stik. Zmoremo profesionalno komunicirati 24 ur na dan? Imamo lahko zdravstveni delavci slabe dneve? O profesionalni komunikaciji lahko govorimo, kadar nam uspe, da 80% časa delamo v stabilni, + + poziciji. Profesionalec je tisti, ki se zmore hitro vrniti v pozicijo realnosti tudi, če mu kdaj popustijo živci.

V Sloveniji imamo ustrezna znanja o komuniciranju, vendar pa imamo težave pri spreminjanju neustreznega pristopa in zato za tujino zaostajamo za 7-12 let.

Za konec nam je predavatelj razložil še definicijo, ki se pogosto uporablja: Pacient je kralj. Profesionalna komunikacija je posledica srečanja dveh kraljev na mejah dveh kraljestev. Kraljestvu želja, ki mu kraljuje pacient, in kraljestvu poklica, kjer smo kralji zdravstveni delavci.

Darovana kri kot neprecenljivo darilo

Oktober

»Življenje teče iz srca do srca. Kri napaja naše telo kot reka življenja. Tudi do najbolj skritih kotičkov najde pot, ko vedno znova pripoveduje čudežno zgodbo, ki hrani in ščiti naše telo. Tudi ljudje pripovedujemo. Vsak ima svojo zgodbo in včasih se naše zgodbe srečajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Darovana kri je marsikatero žalostno zgodbo spremenila v srečno in tisti, ki so bili v njej, vedo kakšno neprecenljivo darilo so prejeli.« je zapisano v letnem poročilu transfuzijske službe v Sloveniji za leto 2007.

V DMSBZT Novo mesto smo oktobrsko strokovno srečanje namenili transfuziji. Center za transfuzijsko dejavnost (CTD) Novo mesto, ki od marca letos deluje v okviru Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, je predstavila Marjeta Martinčič, dipl.m.s.. V Novem mestu je bila leta 1957 najprej ustanovljena transfuzijska postaja, ki se je leta 1969 preimenovala v transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto. Dejavnosti CTD so različne, od krvodajalstva (4500 odvzemov krvi v letu 2007), avtotransfuzije (113 v letu 2007), terapevdskih odvzemov (530 v letu 2007), predtransfuzijskih testiranj, prenatalne zaščite do zalog, hranjenja in izdajanja krvnih komponent. Mag. Miha Tonejc, dr.med.,spec.transf.med. je spregovoril o delovanju slovenskega registra darovalcev krvotvornih matičnih celic (KMC) – Slovenija Donor. V Sloveniji, ki je od leta 1991 vključena v svetovni register Bone Marrow Donors Worldwide (BMDW), je bilo septembra 2008 v register vpisanih 11.043 slovenskih darovalcev. BMDW šteje 12.503.201 darovalcev. Osnovna naloga registra je vpis čim večjega števila zdravih, prostovoljnih, nesorodnih oseb kot možnih darovalcev. Zaradi izjemne raznolikosti tkivnih antigenov HLA ter njihovih kombinacij, ki jih vsak od nas podeduje od svojih staršev (pol od očeta in pol od matere) in ki so odločilne za ugotavljanje tkivne skladnosti, je verjetnost za to, da bomo med nesorodnimi osebami našli prav takšno, ki bo primerna kot darovalec KMC za določenega bolnika, razmeroma majhna. Prelomno v zgodovini registra Slovenija - Donor je bilo leto 2004, ko se je po medijsko podprti prošnji naše vrhunske flavtiske Irene Grafenauer za pomoč pri iskanju nesorodnih darovalcev KMC sprožil izjemen odziv naših državljanov. Tudi sicer je predavatelj poudaril, da imajo največ novih vpisov, kadar se družina obolelega osebno angažira v iskanju možnih darovalcev. Darovalec KMC (nesorodni darovalec) je lahko vsak, ki se prostovoljno odloči, je star 18 do 55 let in je popolnoma zdrav. Izvedeli smo tudi, kako poteka vpis v register in kakšen je postopek iskanja nesorodnih darovalcev KMC za našega bolnika v tujih registrih. Predavanje o vpisu darovalcev KMC v register Slovenija – Donor, zgodovini registrov in o pomenu osveščanja javnosti pri iskanju novih darovalcev je nadaljevala Martinčičeva. Predstavila nam je tudi krvodajalstvo in postopke pred, med in po odvzemu krvi. Sklop predavanj je s predstavitvijo avtotransfuzije in terapevtskih odvzemov krvi zaključila Suzana Pečarič, vms.

Hvala vsem darovalcem KMC in vsem krvodajalcem, ki s svojim plemenitim ravnanjem omogočajo, da se zgodbe nadaljujejo in znova prepletajo. Upajmo, da se jim bo pridružil še kdo iz naših vrst.

Ultrazvočne preiskave srca

November

Skoraj 300 udeležencev se je udeležilo novembrskega strokovnega srečanja, ki smo ga v dolenjskem Društvu namenili preiskavam srca.

Primarij Iztok Gradecki, dr. med., spec. interne med. in kardiolog, EC nam je predaval o ultrazvočni preiskavi srca. V predstavitvi smo se podrobneje seznanili tako z osnovami ultrazvoka (UZ), anatomijo srca, z UZ pregledom srca kot tudi s patologijo in boleznimi srčne mišice. UZ preiskava srca zahteva od kardiologa poleg medicinskega znanja tudi znanje fizike in matematike. Doplerjeva ehokardiografija je UZ preiskava srca s katero prikažemo morfologijo srca, funkcijo srčne mišice, zaklopk in ostalih srčnih struktur v realnem času. Ehokardiografija lahko poteka transtorakalno ali transesofagealno. Glede na to kateri del srca se pregleduje je možen parasternalni pogled v dolgi ali kratki osi, apikalni pogled štirih, petih, dveh votlin ali subkostalni pogled, kjer gre za presek štirih votlin. Predavatelj nam je predstavil primere, kako izgleda UZ slika srca pri kardiomiopatijah in ishemičnih boleznih srca. Nove tehnologije v UZ diagnostiko srca prinašajo tridimenzionalne metode.

Maja Martinšek, dipl.m.s. je predstavila sodelovanje medicinske sestre pri ultrazvočni preiskavi srca. Bolnik pred preiskavo po pošti dobi pisna navodila. Kljub temu je potrebna najprej psihična priprava bolnika na preiskavo. Sledi fizična priprava bolnika na pregled in sodelovanje pri samem posegu. Po posegu medicinska sestra najprej oskrbi bolnika, potem pa mora pripraviti prostor in opremo za naslednji pregled.

Na internem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto nimajo idealnih pogojev za delo. Delujejo v prostorski stiski, saj nimajo prostora kjer bi bolnik lahko odležal po preiskavi. Vendar ob dobrem sodelovanju celotnega tima delajo dobro in so z nekaterimi UZ preiskavami srca začeli med prvimi v Sloveniji.

Strokovnemu srečanju je sledilo neformalno druženje in tradicionalno martinovanje.