Izobraževanje 2005
Ko se življenje dotakne dna
November
Skoraj tristo članov Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto se je udeležilo novembrskega strokovnega srečanja v Škocjanu, ki smo ga namenili drogam.
V Sloveniji je evidentiranih že 2860 uživalcev drog, njihova povprečna starost je 26 let. Odvisnost mladostnikov postaja vse večji problem.
Na srečanju so o odvisnosti, dejavnikih tveganja, preventivi in vzgoji odvisnikov spregovorili dr. Ervin Strbad, diplomirana medicinska sestra Anica Tomšič in medicinska sestra Violeta Krampelj. Vsi trije delajo v metadonski ambulanti, ki deluje v Zdravstvenem domu Novo mesto. Metadon ni čudežno zdravilo za odvajanje od drog, lahko pa pomeni veliko spremembo v življenju odvisnika in mu ponudi možnost izbire. In kaj navadno izbere odvisnik? Drogo, skoraj vedno drogo. Veliko večji problem kot fizična odvisnost je psihična praznina, zato je zelo veliko povratnikov.
Svojo pretresljivo zgodbo je predstavil Aleš iz skupine Cenacolo. Cenacolo je krščansko združenje za pomoč mladim, obupanim ljudem, ki želijo po odvisnosti od drog, s pomočjo molitve in dela, znova najti smisel življenja. Cenacolo ima sedež v italijanskem Saluzzu. Po svetu imajo 52 hiš, od lanskega leta tudi v Sloveniji. Nad Škocjanom stoji dvor Vrh, s starim gospodarskim poslopjem in pripadajočo zemljo je postal zavetišče za 20 fantov. Kdo lahko bolje pozna in pomaga odvisniku kot bivši odvisnik? Fantje so se dotaknili dna in vejo kaj vse je narkoman pripravljen storiti, da bi prišel do droge, poznajo vse zvijače zato vsakogar hitro spregledajo. V skupini živijo izolirani od okolja, brez televizorja, telefona in sodobnih gospodinjskih pripomočkov, celo perejo na roke. Preživljajo se izključno s tem, kar pridelajo. Vsak dela vse, tisti z daljšim stažem pomagajo mlajšim. Veliko časa namenijo molitvi, osebni adoraciji in pogovoru. Govoriti o sebi, izraziti svoje občutke in poglede, ne kritizirati in obtoževati druge je pravzaprav najtežje. Vstopiti v skupnost je težko, a še težje je iz nje izstopiti. V treh do petih letih v skupnosti naj bi bil odvisnik sposoben za samostojno življenje. Kdaj je ta čas odloči vsak sam. Lahko je zdržati, če nimaš stikov z zunanjim svetom, drugo pa je priložnost, ki se ti ponuja zunaj in prej kot v treh letih ni nihče pripravljen. Istočasno z odvisnikom se na njegov izstop pripravljajo tudi svojci, ki se srečujejo in izmenjujejo izkušnje. Aleševa pripoved se nas je dotaknila in odprla veliko vprašanj. Še dolgo v noč bi se lahko pogovarjale z njim, kot medicinske sestre, predvsem pa kot mame.
Naše življenje se konča z dnem, ko utihnemo o stvareh, ki so pomembne. M.L.King Jr.
Varnost in zdravje pri delu
Oktober
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu letos poteka od 24. do 28. oktobra. Ker je poklicna naglušnost ena številnih poklicnih bolezni je letošnje geslo vseevropske javne kampanje:« Prenehajte s tem hrupom!«
Tudi v DMSZT Novo mesto smo prvo jesensko srečanje namenili varnosti in zdravju pri delu. Zbrali smo se v prostorih osnovne šole Šentjernej. Občina Šentjernej je bila ustanovljena šele leta 1995 in s približno 6800 prebivalci spada med manjše slovenske občine. Kljub svoji majhnosti ali pa mogoče prav zato se Šentjernejčani lahko pohvalijo s svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Pozdravnim besedam župana, predsednika turističnega društva in predstavnika šole je sledil kulturni program. Recitacije šentjernejskih osnovnošolcev, pesmi vinogradniškega okteta in skladbe mladih harmonikarjev so pregnale turobnost deževnega dne, da smo lažje nadaljevali s strokovnim delom seminarja.
O pomenu medicine dela, prometa in športa je spregovorila prim.mag. Tatjana M. Gazvoda, dr. med.,spec. med. dela. V Sloveniji smo pred dvema letoma dobili nov zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki prvič v svojo definicijo vključuje tudi zdravje. V današnji tržno naravnani družbi se vse vrti okoli denarja. Zdrav in zadovoljen delavec lahko več in bolje dela, večji je tudi dobiček. Da je zdravje najcenejše so pravzaprav ugotovili ekonomisti. Uspešna podjetja vrednote varnosti in zdravja pri delu vključujejo v svojo vizijo, strategijo, poslanstvo in poslovno etiko. Odškodnine za poklicne bolezni v državah EU dosegajo milijonske vrednosti. V Sloveniji imamo trenutno seznam poklicnih bolezni, nimamo pa izdelane verifikacije teh bolezni. Pomembna naloga zdravstvenega tima v dispanzerju medicine dela, prometa in športa je zdravstvena vzgoja. Delavci morajo biti informirani o škodljivih vplivih na delovnem mestu in imajo pravico do nadomestila za nezdrave delovne pogoje. Oceno tveganja oziroma analizo delovnega mesta lahko opravi pooblaščen zdravnik, ki mora biti specialist medicine dela.
Vlogo medicinske sestre in delovanje dispanzerja medicine dela, prometa in športa v zdravstvenem domu Novo mesto je predstavila zdravstvena tehnica Darja Magnik. Nekaj besed o zdravstveni postaji Šentjernej, ki deluje od leta 1962 je povedala Nataša Medvešček, prof. zdr. vzgoje.
Večer smo zaključili ob kulinaričnih dobrotah aktiva kmečkih žena.
Tudi gluhi so med nami
April
Strokovno srečanje ob dnevu zdravja smo v DMSZT Novo mesto namenili gluhim in naglušnim. Po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije je gluhost druga največja invalidnost, takoj za duševno boleznijo. Definicij o tem, kdo je gluh, je več. Za vsako večjo izgubo sluha se raje uporablja izraz slušno prizadet. Gluhota oziroma popolna nezmožnost slišanja je redka. Večina gluhih lahko sliši zvoke v nižjem frekvenčnem območju, vendar tisto, kar slišijo ne zadostuje za učinkovito komunikacijo. Zaznavanje znakov ni isto kot razlikovanje znakov.
O gluhosti in naglušnosti nam je spregovorila Vesela Banič, sred. med. ses., viš. soc. delavka, predstavila je tudi delovanje Društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine, saj je strokovna delavka tega društva. Svetovna organizacija gluhih (WFD) je bila ustanovljena leta 1951 v Rimu. V Sloveniji je približno 3000 gluhih oseb in deluje enajst regijskih društev. Dolenjsko društvo gluhih in naglušnih deluje od leta 1956 in trenutno šteje 350 članov. Slišeči ljudje uporabljamo pri komuniciranju tri tisoč besed in se sploh ne zavedamo kako velike so težave gluhih, saj ti za sporazumevanje uporabljajo 1600 do 1800 znakov in le 100 do 300 besed. Zaradi komunikacijske oviranosti so med vsemi invalidi najmanj izobraženi. Tudi v vsakdanjem življenju naletijo na veliko ovir, ker jih ljudje ne prepoznajo tako kot slepega, ki ima belo palico, ali invalida na vozičku. Tudi če gledajo sogovornika iz ustnic lahko razberejo le do 40% povedanega.
V Sloveniji je bil leta 2002 sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Slovenija je petindvajseta država na svetu, ki priznava znakovni jezik in tako omogoča gluhim osebam, da komunicirajo v svojem jeziku. Z uvedbo zakona se je povečala tudi potreba po tolmačih slovenskega znakovnega jezika. O znakovnem jeziku in tolmačenju je spregovorila Jožica Kupljenik, zdrav. teh., tolmačica znakovnega jezika. V Uradnem listu RS je zapisano, da je tolmač slovenskega znakovnega jezika oseba, ki gluhim osebam tolmači slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam tolmači znakovni jezik v slovenski govorni jezik. Gluhi lahko izkoristijo 30 ur na leto za tolmača, ki ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje. Učenci in študentje pa so upravičeni do sto ur letno. V Sloveniji obstaja lista tolmačev, dolenjsko regijo pokrivata dve tolmačici. Predavateljica je poudarila, kako pomembno je, da si za gluhega človeka, ki pride v ambulanto ali bolnišnico vzamemo čas, smo z njim potrpežljivi in ga ne priganjamo, ker bo le tako lahko razumel naša navodila.
Za konec nam je Maja Kuzma v znakovnem jeziku predstavila pravljico o žabjem kralju. Maja je dijakinja srednje kemijske šole in JE kljub temu da je gluha, gluhi so tudi njeni starši, odličnjakinja.
Udeležence seminarja je pozdravil tudi predsednik Društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine gospod Vladimir Kastelic.
Po družabnem delu srečanja smo se nasmejali komediji Babilon v izvedbi Violete Tomič.
Celostna obravnava starostnika
Marec
Pa starost prileze na skrivaj in te trdo objame, razbije te in vrže v kraj, iz rok ti veslo vzame. (Hamlet, Shakespeare)
V lepem in mirnem okolju najmlajšega slovenskega mesta stoji Dom starejših občanov Trebnje, ki je septembra praznoval svojo peto obletnico. V začetku marca smo se, k njim na obisk, povabile dolenjske medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Poleg direktorice DSO Trebnje gospe Majde Ivanov nam je dobrodošlico zaželela tudi županja občine Trebnje gospa Marica Škoda. Šopku čestitk ob dnevu žena so se pridružili nežni zvoki violin s klavirsko spremljavo.
Postopek in dokumentacijo pri sprejemu in nastanitvi varovanca v DSO nam je predstavila direktorica DSO Trebnje Majda Ivanov, dipl. upr. org.. Zaradi daljše življenjske dobe in naraščanja kroničnih bolnikov je prošenj za sprejem v Dom vedno več, kot je njihova zmogljivost. V Sloveniji že 5% ljudi starejših od 65 let potrebuje domsko oskrbo. Tudi v bolnišnicah se ležalna doba skrajšuje, domači pa pogosto ne zmorejo skrbeti za svojca, ki so ga odpustili iz bolnišnice in tak človek navadno pride v Dom. Tako se dogaja,da Domovi vse pogosteje postajajo negovalne bolnišnice. Direktorica je podala pobudo za regijsko sodelovanje, vseh zdravstvenih in socialnozdravstvenih zavodov, in reševanje te naraščujoče problematike. Marija Petek, dr. med., spec. spl. med. je orisala možnosti zdravljenja v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pri oskrbovancu. Strokovni del srečanja je zaključila Hermina Smole, dipl. med. ses. s predavanjem o pogojih in možnostih izvajanja zdravstvene nege v socialno varstvenem zavodu. Kot vodja zdravstvene nege in oskrbe v DSO Trebnje se pogosto srečuje s kadrovskimi normativi na eni in dejanskimi potrebami na drugi strani. Kako z znanjem iskati vedno nove odgovore na vedno nova vprašanja je lepo opisala v svojem prispevku Prehojena pot ali kako prav delati, ki je izšel v domskem glasilu Naši skupni dnevi: “Kako oblikovati sistem dela, ki bo dovolj natančen da ne bo nihče spregledan? Kako prelisičiti pravila ustanove in stanovalcem ponuditi dom? Kako sestopiti s položaja moči – češ, mi že vemo, kaj je dobro za vas – in slišati želje in pričakovanja naših uporabnikov? Kako prepoznati in ponuditi prave rešitve vsem tistim, ki želja ne znajo, ne morejo ali celo ne želijo na glas povedati, so pa zapisane v očeh, povedane z dotikom ali izkričane v dejanjih nemoči? In kako povezati svet vživljanja in človečnosti s svetom kadrovskih normativov, pravili oblikovanja cen, togimi zakonskimi predpisi in zraven ohraniti neokrnjenost posameznika?” S takimi in podobnimi vprašanji se medicinske sestre vsakodnevno srečujemo pri svojem delu.
Po ogledu resnično lepega Doma je sledilo družabno srečanje ob bogato obloženi mizi. Povabiti na obisk in pogostiti več kot dvesto ljudi ni kar tako. V imenu DMSZT Novo mesto se zahvaljujem gostiteljem za prijazen sprejem.
