Karmen Janežič se je rodila 11.07.1969 v Novem mestu. Od novembra 1989 je zaposlena v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer opravlja dela in naloge diplomirane medicinske sestre na internem oddelku v enoti interne intenzivne medicine. Svojo poklicno pot je začela na internem oddelku, na odseku za gastroenterologijo in diabetes. Zaradi kadrovskih potreb je bila premeščena na kardiološki odsek istega oddelka.
V želji po znanju in novih izzivih se je vpisala na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani in potem nadaljevala študij v tretjem letniku Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Z odliko je zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Kakovost dela na internem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Takoj po diplomi je začela delati na odseku interne intenzivne medicine, kjer je zaposlena še danes.
Ves ta čas se je izobraževala na področju intenzivne medicine in na ostalih področjih zdravstvene nege. Aktivno sodeluje v strokovnem odboru Slovenskega združenja za intenzivno medicino, ki pripravlja simpozij na Bledu, z mednarodno udeležbo tudi za medicinske sestre. Je aktivna članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto od leta 2004 deluje kot članica izvršilnega odbora. Prevzela je odgovorno delo v društvu, saj je zadolžena za program, organizacijo in potek izobraževanj in strokovnih srečanj. Od oktobra 2004 do januarja 2006 je opravljala delo odgovorne medicinske sestre odseka interne intenzivne medicine.
V okviru Evropskega reanimacijskega sveta ter Slovenskega združenja za urgentno medicino je novembra 2006 opravila izredno zahteven dvodnevni tečaj dodatnih postopkov oživljanja ter uspešno opravila pisni in praktični izpit.
Leta 2007 je bila imenovana za pomočnico glavne medicinske sestre bolnišnice za kakovost. Delo je zelo zahtevno in obširno ter zahteva veliko znanja, zato se je udeležila usposabljanja za srednji management zdravstvenih zavodov. Je članica komisije za kakovost in varnost pacientov v bolnišnici, v kateri ves čas aktivno sodeluje. Je tudi članica odbora za interni strokovni nadzor, ki periodično vsake tri mesece ocenjuje delo zdravstvene nege po oddelkih v naši bolnišnici. Prav tako sodeluje v komisiji za izdelavo strokovnih standardov in postopkov zdravstvene nege v bolnišnici. Od začetka izdajanja je članica uredniškega odbora internega časopisa bolnišnice Vizita in v njem redno sodeluje s svojimi prispevki.
Pet let sodeluje pri izvedbi klinične študije za uporabo novega zdravila pri zdravljenju enterokolitisa na evropskem nivoju. Bili so pohvaljeni kot najboljši sodelujoči tim v tej študiji.
Od leta 2004 je mentorica študentom Visoke šole za zdravstvo iz Ljubljane ter od leta 2006 tudi študentom iz Visoke šole za zdravstvo iz Maribora, ter pripravnikom, ki opravljajo pripravništvo.
Karmen poznamo kot izredno zanesljivo, delovno in visoko strokovno usposobljeno osebo, ki s svojim delom, znanjem in profesionalnim odnosom prispeva k zares dobremu sodelovanju v zdravstveno negovalnem timu. Vedno in povsod je pripravljena pomagati, bolniki jo spoštujejo in jo imajo radi. Njene tople, tolažeče besede dostikrat pomagajo bolj kot vsa zdravila. Predvsem pa je, kljub vsem težavam, ki pestijo naš poklic, ostala človek, vreden zaupanja in vsega spoštovanja.
Majda Gačnik je bila rojena 7. 6. 1958 v Novem mestu. Odraščala je v Dobrniču, kjer se je rodila kot tretja od šestih otrok. Mama je bila bolehna, tako da je skrb za mlajše brate in sestre pogosto ostajala na ramenih odraščajoče hčerke. Pogosto je morala mama v bolnišnico, kjer jo je deklica Majda obiskovala in že takrat se je, ob opazovanju dela medicinskih sester, v njej porajala želja, da bi tudi ona nekoč opravljala takšno delo.
Osnovno šolo je obiskovala v Dobrniču in v Trebnjem, nato pa se je vpisala na Srednjo zdravstveno šolo v Novem mestu. Šolanje je nadaljevala na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani,, kjer je leta 1980 tudi diplomirala. Že v času študija je delala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se je srečevala z najtežjimi bolniki in delo z njimi ji je potrdilo pravilnost njene izbire za poklic medicinske sestre. Po opravljeni diplomi se je zaposlila v Zdravstvenem domu Trebnje, kje dela še danes. Bila je prva polivalentna patronažna medicinska sestra v Trebnjem in po vseh teh letih v patronažni dejavnosti še vedno čuti, da je tu njeno mesto. V letih 1988 do 1990 je bila tudi glavna medicinska sestra ZD Trebnje. Njeni varovanci so Majdo vzeli za svojo, saj vedo, da jo lahko pokličejo kadarkoli in da jim je pripravljena svetovati in pomagati tudi izven delovnega časa, če je to potrebno. Za vsakogar najde pravo besedo vzpodbude ali pa tolažbe, kadarkoli jo potrebuje. Svoje znanje in bogate izkušnje prenaša tudi na sodelavke in mlajše kolegice.
Ob hitrem razvoju stroke je spoznala, da tudi znanje hitro zastari, zato se je leta 2006 odločila za nadaljevanje študija na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplomirala. Naslov njenega diplomskega dela je bil Timski pristop v šoli za starše v ZD Trebnje. Ta naslov ni presenetljiv, saj že od leta 1999 dela v šoli za starše. Uvedla je timsko obliko dela z nenehnim spremljanjem kakovosti dela in zadovoljstva slušateljev. Program šole je razširila z dodatnimi vsebinami in vključila strokovnjake s področij, kot sta psihologija in socialno delo. Pod njenim vodstvom se je šola za starše v ZD Trebnje v teh letih razvila v kvalitetno šolo, kjer so številne generacije bodočih staršev dobile strokovne, kakovostne in tudi v praksi preizkušene informacije.
Majda pa je dejavna tudi kot predavateljica. Tako je na 1. Dnevih Marije Tomšič leta 2009 v Novem mestu sodelovala s prispevkom Timski pristop v šoli za starše v ZD Trebnje, kjer je prikazala primer dobre prakse v zdravstveni negi. S podobnim prispevkom je sodelovala tudi na 7. kongresu zdravstvene in babiške nege Slovenje maja 2009 v Ljubljani.
Aktivna pa je tudi v širši družbi. Takoj po končani srednji šoli se je aktivno vključila v delo Rdečega križa – kot članica, predavateljica in krvodajalka. Sodeluje pri izvedbi tečajev prve pomoči za voznike, gasilce in ostale občane. Prav tako pa je sodelovala tudi pri izvedbi tečaja nege bolnika na domu za laike. Bila je tudi predsednica Krajevne organizacije RK Dobrnič in članica predsedstva OORK Trebnje.
Aktivna je tudi v projektu SZO Zdrava mesta, kjer skupaj z možem in tremi odraščajočimi hčerkami sodeluje na družinskih dnevih na osnovnih šolah. Tam osnovnošolcem predstavljajo družinske vrednote, ki so danes žal vse premalo cenjene.
V prostem času, ki ga je zaradi obilice raznih aktivnosti vedno manj, rada vzame v roke dobro knjigo ali pa se z družino odpravi v naravo, še najraje v hribe. V družbi najbližjih si tako nabira moči za svoje težko in odgovorno a tudi lepo delo, saj Majda večkrat pravi, da ima najlepši poklic na svetu.
Valentina Vajovič, roj.17.10.1965 v Slovenj Gradcu, je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v Zdravstvenem domu Novo mesto, v Dispanzerju za žene. Odločitev, da se vpiše v srednjo zdravstveno šolo – babiška smer ni bila težka, saj je že kot 10-letna deklica izražala svojo željo, da bo babica, ki bo pomagala pri rojstvu dojenčkov. Posebno jo je veselilo delo z ljudmi, zlasti z otroci.
Njena prva zaposlitev je bila v Splošni bolnici Ptuj, na ginek. por. oddelku. Že v času pripravništva se je ob delu vpisala na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Mariboru. Po zaključku študija je delo nadaljevala v Zdravstvenem domu Maribor v Dispanzerju za pljučne bolezni, kot ambulantna medicinska sestra.
Spoznala je življenjskega sopotnika iz Dolenjske in se preselila v Novo mesto. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami se je zaposlila v Splošni bolnišnici Novo mesto, na ginekološko- porodniškem oddelku, v porodni sobi, kot babica. Delo je opravljala z velikim veseljem, saj je že med šolanjem spoznala, da je njena vizija strokovna pomoč bodočim mamicam pri porodu. Nežen, prijazen, a odločen pogled, pristop ženske k ženski ob njenem velikem dogajanju, pusti občutek, da delaš dobro. Delo je do leta 2000 nadaljevala na gin.-por. oddelku kot višja medicinska sestra. Po tretjem porodu se je odločila, da zaradi pogostih odsotnosti zaradi dežurstev zapusti delo v bolnišnici. Zaposlila se je v Zdravstvenem domu Novo mesto v Dispanzerju za žene in ob delu končala 3.letnik Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. V dispanzerju skrbi za zdravstveno vzgojo žensk v predporodnem in poporodnem obdobju in za zdravstveno vzgojo mladostnikov, ki jim predava o zdravi spolnosti in kontacepciji. Svoje izkušnje in znanje z veseljem posreduje mladim. Pripravila je tudi predstavitvene zloženke za bodoče starše, ki obiskujejo materinsko šolo.
Redno se udeležuje strokovnih seminarjev, saj želi slediti vsem novostim na področju zdravstvene nege in opravljati svoje delo strokovno in natančno. Od leta 2000 do 2004 je bila predsednica Pediatrične sekcije pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Delo je bilo zahtevno. Veliko truda je vložila v planiranje in organizacijo seminarjev na področju pediatrije, saj je potrebno novosti posredovati vsem medicinskim sestram na primarni in sekundarni ravni. Z odgovornostjo je v času predsedovanja s svojimi kolegicami organizirala 12 strokovnih seminarjev, ki so sledila strokovnemu razvoju pediatrične zdravstvene nege v Sloveniji. Z izdanimi zborniki predavanj, si je Valentina želela, da bi bila strokovna literatura dostopna širši strokovni javnosti.
V internem časopisu Splošne bolnišnice Novo mesto »VIZITA » in časopisu Zdravstvenega doma Novo mesto » NOVI DAN« je objavila več društvenih in potopisnih člankov. Od leta 2003 sodeluje v IO DMSBZT Novo mesto. S svojo predanostjo je vzor za združevanje medicinskih sester, pridobila je tudi številne nove člane. Spomladi leta 2009 je aktivno sodelovala na srečanju Društva s predavanjem »Kontracepcijsko svetovanje«.
Od leta 2009 je mentorica študentom Visoke šole za zdravstvo Novo mesto.
Po 25-tih letih zadovoljnega dela medicinske sestre želi Valentina še vedno izboljšati svoje delo. Energijo in oporo za svoje delo najde v svoji družini, ki ji stoji ob strani.
Marinka Hančič se je rodila 5. marca 1962 v Novem mestu. Njena velika otroška želja je bila pomagati ljudem, še najraje bi bila babica. Vpisala se je na pediatrično smer srednje zdravstvene šole v Novem mestu, kar je bilo takrat najbližje njenim željam. Zaposlila se je na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Zase pravi, da so ji dobri sodelavci na oddelku, pa tudi mali bolniki, s katerimi je delala, pomagali zgraditi lik medicinske sestre, kakršna je danes. Na otroškem oddelku je kot medicinska sestra predano delala kar triindvajset let. V tem času si je ustvarila družino in dom v domačem Dragatušu.
Leta 2003 je bila postavljena pred nov izziv, saj se je pokazala priložnost za zaposlitev v splošni ambulanti Zdravstvenega doma v Črnomlju, kar bi bilo bliže njenemu domu. V sebi je čutila dvom, saj je imela bogate izkušnje pri delu z otroki, z odraslimi pa zelo malo. Toda sprejela je izziv, pomagali so ji tudi novi sodelavci, ki so jo sprejeli in ji posredovali svoja znanja in izkušnje. Pred tremi leti, ko je Zdravstveni dom Črnomelj uvedel urgentno službo, je Marinka postala del strokovnega tima v urgentni ambulanti. Bila je postavljena pred nove izzive in zahteve. Novo delovno mesto je zahtevalo dodatna znanja, ki si jih je pridobila z izobraževanjem. Usposobila se je tudi za vožnjo urgentnega vozila, kar sicer opravlja le v izrednih razmerah.
Delo medicinske sestre v urgentni službi na terenu, ki je oddaljen od bolnišnice, je zelo stresno. Največje zadovoljstvo čuti, kadar težko bolnega ali poškodovanega bolnika v stabilnem stanju preda osebju bolnišnice ali helikopterske enote. Za Marinko sodelavci lahko rečemo, da je njeno delovanje res edinstveno kot je opisala Virginia Henderson: »Medicinska sestra je istočasno zavest nezavestnega, oči pravkar oslepelega, ljubezen do življenja pri samomorilcu…«. Ko se vrne nazaj v matično ustanovo, kjer velikokrat čaka polna čakalnica novih pacientov, ne pokaže utrujenosti in nejevolje, temveč se z vedrino, pozornostjo in strokovnostjo posveti vsakemu posebej. Zna prisluhniti mnenju ter izkušnjam sodelavcev, z veseljem pa posreduje tudi svoje znanje.
Dokler je delala na pediatriji, je menila, da zna dobro delati le z otroki. Na novem delovnem mestu pa je spoznala, da je tudi odrasel človek, ko zboli, mnogokrat nebogljen in zbegan kot otrok in potrebuje poleg strokovne oskrbe predvsem topel in človeški odnos ter razumevanje.
Marinka je aktivna članica RK v Krajevni skupnosti Dragatuš, sodeluje tudi v Gasilskem društvu, predvsem z nasveti pri usposabljanju in organizaciji ekip prve pomoči. Na številnih prireditvah v KS je zadolžena za nudenje prve pomoči. Vaščani in prijatelji se pogosto s svojimi zdravstvenimi težavami obračajo nanjo za nasvete in pomoč; pogosto tudi ponoči.
Marinka je optimistična in pozitivna oseba, ki pogosto reče, da z nabiranjem novega in strokovnega znanja vsi postajamo močnejši ter bolj usposobljeni za vsakodnevno delo na delovnem mestu. Poudarja tudi, da nam je novo znanje v veliko pomoč tudi v domačem okolju, če ga pravilno izkoristimo. S svojim delom, življenjsko vedrino in dobrim izvajanjem zdravstvene nege, želi vsem pacientom polepšati vsak trenutek njihovega življenja. Predvsem pa jim želi nuditi toplino, ki si jo vsakdo izmed nas še kako želi, zato njeni sodelavci rečejo, da je v njej eno samo veliko srce. Zaradi svojega velikega srca je pripravljena žrtvovati lastne potrebe v dobro drugih.
Martina Žerjav se je rodila 26. 10. 1963 v Hrastniku. Osnovno šolo je obiskovala v Hrastniku. Že po končani osnovni šoli je vedela, da je njeno poslanstvo pomagati bolnim in nemočnim. Vpisala se je na srednjo medicinsko šolo otroške smeri v Ljubljani, kjer je leta 1982 maturirala.
Družino si je ustvarila v Artičah. Službo pa leta 1983 poiskala v Domu starejših občanov Krško. Kmalu je spoznala, da je za dobro delo nujno potrebno nenehno strokovno izpopolnjevanje. Leta 1999 je uspešno opravila strokovno usposabljanje za delo z dementnimi bolniki, leta 2000 pa še funkcionalno izobraževanje iz psihiatrične zdravstvene nege. Redno se izobražuje na različnih strokovnih seminarjih. Opravila je tudi interno usposabljanje za presojevalca standarda kakovosti.
Veliko napora je vložila v strokovno delo z dementnimi stanovalci. Sodeluje s svojci, svoje znanje prenaša sodelavcem in se trudi za dobro vsakega stanovalca.
Je oseba, ki dela v dobro tistih, ki to najbolj potrebujejo in si svojih pravic in polnejšega življenja ne znajo in/ali ne zmorejo zagotoviti sami, ker jim je življenje na pot pripeljalo starost in bolezen. V tej svoji vnemi z vztrajnostjo in trdno vero, vedno znova išče nove načine, kako narediti življenje stanovalcev v domu prijetnejše in zanimivo. Stanovalcem zna pričarati nasmeh na obraz. Prav tako zna prepričati sodelavce, tako starejše kot mlajše, da ji sledijo in se trudijo za dobro stanovalcev.
Strokovni pristop k vodenju stanovalcev z demenco, ki vključuje koordinacijo, organizacijo in integracijo vseh služb, ki so vključene v skrbi za tavajočega stanovalca je privedel do želenih rezultatov v službi zdravstvene nege in oskrbe in nenazadnje v DSO Krško. V DSO Krško tudi zaradi nje ne beležimo neželenega dogodka, da bi se dementni stanovalec izgubil.
V želji po novem znanju se je vpisala na Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani in leta 2008 diplomirala. Trenutno opravlja dela in naloge oddelčne medicinske sestre na oddelku z dementnimi stanovalci.
S strokovnim prispevkom je aktivno sodelovala na 1. dnevih Marije Tomšič. Njeni strokovni članki so bili objavljeni v zborniku in v Obzorniku zdravstvene nege.
Od leta 2008 je strokovna sodelavka Visoke šole za zdravstvo Novo mesto in je v postopku habilitacije. Aktivno deluje pri izvedbi kabinetnih vaj zdravstvene nege starostnika z gerontologijo in rehabilitacijo v 2. letniku Visoke šole za zdravstvo Novo mesto.
Je članica združenja Spominčica – združenje za pomoč svojcem bolnikov z demenco v Posavju. Člani se srečiuejo 1x mesečno v prostorih DSO Krško.
Martina je s svojim širokim znanjem in izkušnjami vedno pripravljena poslušati in pomagati sodelavcem, stanovalcem in njihovim svojcem. Nemogoče je ovrednotiti in opisati njeno delo na oddelku, saj presega številke, norme in merila