Vida Kocjan se je rodila 12.03.1953 v Martinji vasi pri Mokronogu. Že po končani osnovni šoli, 4 razrede je obiskovala v Beli cerkvi, 4 pa v Šmarjeti, je vedela, da je njeno poslanstvo pomagati bolnim in nemočnim. Zato se je vpisala v Srednjo zdravstveno šolo v Novem mestu.
Po končani šoli, pa se je julija 1971 zaposlila na internem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. V tistih časih je na splošno primanjkovalo medicinskih sester in Vida je vedela, da je le dobro usposobljena medicinska sestra lahko tudi dobra pomoč v vsem svojem poslanstvu. Zato je ob delu pričela študirati na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Študij je uspešno zaključila leta 1976. Leta 1978 se je poročila in se preselila v Krško, s tem pa tudi zamenjala službo in prešla v Zdravstveni dom Krško, kjer je delala v glavnem v timu ambulante Nuklearne elektrarne Krško. Ljubezen do dela na internem oddelku in do dela v bolnišnici jo je ob prvi priliki leta 1979 pripeljala v bližnjo Bolnišnico Brežice na interni oddelek kot odgovorno sestro.
Toda usoda je hotela, da se je leta 1981 hudo ponesrečil njen mož, ki je postal tetraplegik. Noseča in vpeta v službo, vedno na poti med Krškim in Ljubljano, kjer je bil na rehabilitaciji njen Egon, pa je samokritično začutila, da ne bo več dolgo zmogla napornega dela v bolnišnici opravljati s tako odgovornostjo kot do tedaj. Ni pa hotela biti priviligirana v določenih ugodnostih, hotela je biti v svojem delu stoodstotna in ker se je hotela bolj posvetiti tudi svoji družini, se je leta 1983 ponovno zaposlila v Zdravstvenem domu Krško.
Z delom je pričela v Šolskem dispanzerju in tu tudi v oktobru 2008 zaključila svoj delovni staž, ko je bila upokojena. S svojim strokovnim pristopom je dvignila nivo kvalitete dela. Bila je ena prvih, ki si je prizadevala in tudi dosegla, da se je v ZD Krško uvedel sistem hladne verige pri transportu in oskrbi s cepivi. Nenehno je bdela nad seznamom precepljenih otrok. Veliko preglavic so ji povzročali romski starši, zato je tej populaciji posvečala dodatno skrb in jih vztrajno vabila na cepljenje otrok. Kljub invalidnem možu, si je znala organizirat družinsko življenje tako, da se je redno izobraževala in skrbno prenašala pridobljeno znanje na sodelavke.
Vida je bila v vseh 37 letih vedno zelo korektna in strokovna zdravstvena delavka v službi s posluhom za paciente. Pripravljenosti vedno pokazati znanje tudi mlajšim, prisluhniti problemom drugih in nuditi pomoč pri razreševanju problemov in nikoli reči ne, so njene odlike. Vida je tudi dokaz zrele osveščene osebe, ki svoje poslanstvo opravlja tudi doma, ki svojemu možu kljub hendikepu vseskozi pomaga in lajša težave. Še več, lahko sta primer usklajenega zakona, ki ga tudi težke življenjske preizkušnje ne morejo zamajati. Ob vsem tem pa je tudi dobra mati odraslemu sinu, ki si počasi ureja svoje življenje. Njena dobra volja je vedno na razpolago tudi vsem nam in ponosni smo na to, da smo imeli tako sodelavko. Menimo, da gospa Vida, višja medicinska sestra, pooseblja pravo delo medicinske sestre in osebe, ki si je zadala, da bo pomagala drugim, ob tem pa ne bo potencirala svojih težav, saj je njeno poslanstvo predvsem dajati in pomagati drugim.
Marica HARMANDIĆ se je rodila 19.6.1960 v Novem mestu, kjer je l. 1978 končala tudi srednjo zdravstveno šolo. Z željo po dodatnem znanju je šolanje nadaljevala na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani in jo leta 1981 tudi uspešno zaključila. V istem letu se je zaposlila v Zdravstvenem domu Novo mesto v patronažni službi, kateri je ostala zvesta do danes.
Šolanje ji je dalo potrebno strokovno znanje, 27 let dela v patronažni službi pa jo je kalilo in danes poznamo Marico kot marljivo, ambiciozno in srčno patronažno medicinsko sestro. Delo z varovanci na njihovih domovih zahteva poseben pristop, saj vstopa v njihovo intimno okolje in ljudje so Marico »vzeli za svojo«. Njena toplina in nesebična pomoč nista ostali neopaženi in včasih nasmeh na obrazu osamljenega in stisk tresoče roke pove več kot tisoč besed. Dobro pa se Marica zaveda, da je pri njenem delu, poleg humanosti, nujno potrebno tudi nenehno strokovno izpopolnjevanje. Redno obnavlja in nadgrajuje svoje znanje na seminarjih in učnih delavnicah, uspešno pa je opravila tudi mednarodni izpit pri Mednarodni izpitni komisiji za svetovalce za laktacijo - The International Board of Lactation Consultant Examiners na magistrski težavnostni stopnji in se s tem pridružila peščici mednarodnih svetovalcev za laktacijo v Sloveniji. Pridobljeno znanje s pridom uporablja kot predavateljica v šoli za bodoče starše in pa pri vsakodnevnem delu z novorojenčki in novopečenimi starši na terenu. Z veseljem pa svoje izkušnje deli tudi s sodelavkami in svoje znanje prenaša manj izkušenim. Svoje strokovno znanje širi tudi v okviru Rdečega Križa, kot učiteljica prve pomoči za laike, za kar je pridobila ustrezno licenco in jo redno obnavlja.
Težko je ovrednotiti delo medicinske sestre, saj delo presega številke, norme in statistične podatke, človeška toplina in nesebičnost pa sta nemerljivi in nujno potrebni pri delu medicinske sestre. Tone Pavček bi dejal:…«sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad.« In Mari ve, kako to gre.
Marica Parapot se je rodila 08. oktobra 1957 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala najprej v Karteljevem, nato pa v Novem mestu, kjer je končala tudi gimnazijo in se vpisala na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani. 04. 02. 1980 je uspešno diplomirala in se še isti mesec zaposlila v Splošni bolnišnici Novo mesto.
Že od vsega začetka dela na oddelku za hemodializo, ki je bil ustanovljen tik preden je nastopila službo, tako da je sodelovala pri oblikovanju in organizaciji tega oddelka. Ves čas se je izobraževala tako doma kot v tujini in sicer na področju hemodialize, vedno pa je našla čas tudi za druga področja kot je sodelovanje z bolnikom, s svojci, prehrana dializnih bolnikov, peritonealna dializa. Vedno je spremljala novosti in jih skušala prenesti v svoje delovno okolje.
Izobraževala se je tudi na področju kakovosti in maja 2004 uspešno zaključila program usposabljanja za notranje presojevalce sistema kakovosti. Že od vsega začetka aktivno sodeluje pri delu s prostovoljci v naši bolnišnici. Leta 2003 je postala glavna medicinska sestra oddelka za hemodializo, a se je kljub obremenitvam vpisala v tretji letnik Visoke zdravstvene šole v Mariboru in si z diplomo 08.03.2005 pridobila naziv diplomirana medicinska sestra.
Marica uspešno deluje tudi v našem regijskem društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Kot članica izvršilnega odbora svoje naloge vestno izpolnjuje. Zadnja tri leta je pomočnica vodje izobraževanja v društvu in pomaga pri organizaciji izobraževanj, kar ji ni težko, saj je bila ves čas aktivna v sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za področje nefrologije, dialize in transplantacije ledvic. Velikokrat je sodelovala tudi z aktivno udeležbo in predavanja tudi sama predstavila.
Marica je s svojim širokim strokovnim znanjem in izkušnjami vedno pripravljena pomagati kolegicam, obenem pa zna vedno najti pravo besedo, pa naj bo to za bolnika ali pa za kolegice. Njena vedrost in dobra volja marsikomu polepšata dan.