Metoda Gorenc se je rodila 30. januarja 1961 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala v Šentjerneju, nato pa se je vpisala v srednjo zdravstveno šolo v Novem mestu. Bila je štipendistka Splošne bolnišnice Novo mesto, zato se je takoj po končani srednji šoli v njej tudi zaposlila. Od opravljenega strokovnega izpita pa vse do danes dela na internem oddelku v intenzivni negi.
Metoda je že od vsega začetka aktivno sodelovala na področju izobraževanja in uvajanja mladih medicinskih sester v timsko delo, ki je v intenzivni terapiji zelo pomembno. Svoje bogato strokovno znanje in izkušnje z veseljem prenaša mlajšim generacijam medicinskih sester. Vedno zna dobro in ustrezno reagirati v težkih situacijah in pomagati mlajšim kolegicam, ki so še brez izkušenj.
Aktivno je sodelovala tudi pri nastajanju in organizaciji intenzivne terapije na internem oddelku.
Ves čas se je izobraževala na področju zdravstvene nege bolnika v intenzivni terapiji, sodelovala je pri pripravah različnih predavanj, ki smo jih predstavile na seminarjih tudi z mednarodno udeležbo ter tudi sama predavala.
Metoda je človek, ki je s svojim širokim strokovnim znanjem in izkušnjami vedno pripravljena pomagati, pa naj bo to bolniku ali pa kolegici, ki potrebuje pomoč, vzpodbudo ali pa samo potrditev. Njena dobra volja in pevsko znanje pa nam popestrita marsikatero skupno druženje.
Ga. Štefka Kocjan je rojena 18.6.1960 v Dolenji Podgori, pri Starem trgu. Po osnovni šoli jo je želja po pomoči ljudem privedla na srednjo zdravstveno šolo, ki jo je z odliko končala leta 1980 .Zaposlila se je na oddelku intenzivne nege Klinike za kirurgijo srca in ožilja. Tam je bila zaposlena tri leta. Ljubezen do domačega kraja in bodočega moža je bila vzrok, da se je vrnila v Belo krajino.
Leta 1980 ko se je odprl Dom starejših občanov v Črnomlju je bila ena prvih zaposlenih v njem. Kocjan Štefka je medicinska sestra, ki je poklicu predana z vsem svojim bitjem. Vedno je pripravljena poslušati domske stanovalce, jim svetovati , jih tolažiti, izobraževati in jih napotiti na prava mesta po pomoč.
Zaveda se pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar dokazuje z rednimi udeležbami na izobraževanjih, ki jih organizira Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto, ali delovna organizacija. Udeležuje se tudi raznih izobraževanj v domačem okolju. Štefka ta znanja ne le uporablja pri svojem delu, ampak jih z veseljem prenaša tudi na svoje sodelavce. Sodelavcem je vedno pripravljena pomagati.
Kljub temu, da po moževi smrti sama skrbi za tri odraščajoče otroke in bolehnega tasta najde vedno čas tudi za pomoč pomoči potrebnim. S svojo vedrino in optimizmom, tudi po nočni izmeni, zna Štefka dobro reševati probleme, ki nastajajo med sodelavci, pri stanovalcih ali njihovih svojcih.
Štefka je oseba, ki s svojo etično držo poklic medicinske sestre plemeniti, ga dela spoštovanega, cenjenega in dostojanstvenega. Srebrni znak je priznanje, da so njena prizadevanja, delo in trud opaženi in cenjeni.
Nataša Piletič se je po končani srednji zdravstveni šoli zaposlila na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Svoje delo je opravljala vestno, natančno in predano. V želji po pridobitvi novih znanj se je vpisala na Visoko šolo za zdravstvo in jo v roku uspešno zaključila. Po končanem študiju je poklicno kariero nadaljevala na oddelku za anestezijo. Njeno znanje, spretnost in odločnost so opazili tako sodelavci kot tudi vodstvo bolnišnice.
Ko se je v Splošni bolnišnici Novo mesto začela pripravljati organizacija centralne sterilizacije kot samostojnega oddelka je bilo Nataši ponujeno mesto glavne medicinske sestre. Nataša je sprejela izziv in odgovorno delovno mesto sprejela. Da bi uspešno izpeljala vso logistiko vzpostavitve in organizacije novega oddelka je morala pridobiti ogromno dodatnih znanj in prenesti veliko neupravičenih kritik. Danes, po letu in pol samostojnega delovanja centralne sterilizacije lahko rečemo, da oddelek uspešno in dobro deluje. Prav gotovo gre velika zasluga za to prav Nataši, ki se vseh nastalih problemov loteva strokovno, konstruktivno, odločno in dosledno. Sodelavci občudujejo njeno strokovnost in natančnost, ki jo upravičeno zahteva od vseh zaposlenih na oddelku. S svojo visoko motiviranostjo in pozitivnim odnosom do dela je zgled celemu kolektivu.
Nataša Piletič se zaveda, da je za uspešno delo pomembno kontinuirano izobraževanje in se redno udeležuje strokovnih srečanj, ki jih organizira sekcija medicinskih sester v sterilizaciji ali pa društvo medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto. Udeležuje se tudi mednarodnih strokovnih srečanj. Na sminarjih tudi aktivno sodeluje. Na strokovnem srečanju DMSBZT Novo mesto je skupaj s sodelavkami iz anestezije pripravila predavanje o bolečini.
Je članica izvršilnega odbora sekcije v sterilizaciji. S predavanjem o predstavitvi centralne sterilizacije v Splošni bolnišnici Novo mesto je oddelek predstavila tako na seminarju medicinskih sester v sterilizaciji kot tudi na seminarju operacijskih medicinskih sester. Vedno je pripravljena organizirati strokovno ekskurzijo in ogled sterilizacije v novomeški bolnišnici, saj je organizacija oddelka zanimiva tudi za ostale slovenske bolnišnice.
Nataša Piletič s svojim strokovnim delom prispeva k razvoju stroke zdravstvene nege in si zasluži srebrni znak za leto 2007.
Gospo Marijo Račič je želja, da bi dela z bolniki popeljala na Srednjo šolo zdravstvene usmeritve v Novo mesto. Šolanje je nadaljevala na Višji šoli za zdravstvene delavce. Po opravljeni diplomi se je vpisala na redni podiplomski študij na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju – kadrovsko izobraževalna smer.
Da bi čim prej pričela z delom v stroki, se je že kot absolventka zaposlila v UKC Ljubljana, na Nefrološki kliniki – oddelku hemodialize. V UKC je opravila dva strokovna izpita in sicer kot višja medicinska sestra in diplomirana organizatorica dela, tako, da je ob rednem delu na Nefrološki kliniki opravljala hkrati volontersko pripravništvo v kadrovski službi UKC Ljubljana. Med zaposlitvijo se je šest mesecev dodatno izobraževala na področju hemodialize, peritonealne dialize in transplantacije ledvic.Po devetih letih življenja v Ljubljani jo je premagala želja po vrnitvi v rodni kraj. Leta 1994 je sprejela nov izziv in se zaposlila na Srednji strojni in zdravstveni šoli Novo mesto. Opravila je potrebno nadgradnjo znanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, čemur je sledil strokovni izpit za učitelja strokovnoteoretičnih predmetov. Na ŠC Novo mesto je zaposlena že 14 let, kar dobro vedo številne generacije njenih dijakov. V šoli je dosledna, vestna in vedno aktivna z željo po napredovanju stroke zdravstvene nege. Redno sodeluje v različnih projektih. S Centrom za poklicno izobraževanje v Ljubljani je sodelovala pri projektu opremljanja specialnih učilnic za zdravstveno nego zdravstvenih šol Slovenije. Sodeluje v skupini strokovnih sodelavk za pripravo in moderacijo pisnega dela poklicne mature pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč. Po predhodnem napredovanju v naziv mentor, je napredovala tudi v naziv svetovalec, kar pomeni dodatno spodbudo h kakovostnejšemu delu. Bila je mentorica dijakom na državnem tekmovanju zdravstvenih šol Slovenije, kjer so skupaj dosegli lepe rezultate. Marija Račič s svojimi prispevki aktivno sodeluje v DMSBZT Novo mesto. Kot ocenjevalka znanja iz nudenja PP sodeluje z RK Novo mesto pri organizaciji tekmovanj za učence osnovnih šol Dolenjske. Marija večkrat ponovi: »Zelo rada imam dijake in svoj poklic.« Prav gotovo je to poleg strokovne sposobnosti, poklicne usmeritve in želje po osebnostni rasti največ, kar lahko človek stori zase in za druge.
Marjeta Berkopec je po končani Srednji šoli zdravstvene usmeritve najprej razmišljala o študiju medicine, vendar je študij nadaljevala na Višji šoli za zdravstvene delavce. Leta 1989 se je zaposlila v Splošni bolnišnici Novo mesto in se po pripravništvu najprej razdajala mamicam in otrokom v porodnišnici, a le za dobro leto, potem pa je postala medicinska sestra – inštrumentarka na kirurškem oddelku, zdaj centralnem operacijskem bloku.
Delo, ki ga opravlja, ji nikoli ne predstavlja zgolj rutine, kljub specifičnemu delovnemu mestu najde nešteto možnosti za stike s pacienti, za spremljanje in razvoj stroke – kar ji predstavlja svojevrsten izziv in mu sledi tako na področju internega izobraževanja in številnih aktivnosti zdravstvene nege v bolnišnici, kot tudi z aktivnostmi na več področjih delovanja regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in strokovne sekcije operacijskih medicinskih sester. S svojimi prispevki je sodelovala na strokovnih srečanjih regijskega društva, strokovnih sekcij in na kongresu zdravstvene nege v Portorožu. Ob koncu devetdesetih let je ponovno sedla v šolske klopi in si pridobila naziv diplomirane medicinske sestre.
V zadnjih dveh letih se je aktivno vključila v načrtovanje in organizacijo novega operacijskega bloka v novomeški bolnišnici. Kot namestnica glavne medicinske sestre COB-a je prevzela številne naloge, hkrati pa je mentorica medicinskim sestram – pripravnicam. V bolnišnici sodeluje v delovni skupini za interno izobraževanje in razvijanje dokumentacije zdravstvene nege, predvsem za operativno dejavnost. Sodelovala je pri oblikovanju in izdelavi informacijske zloženke za paciente. Kot recitatorka in povezovalka kulturnih programov je nepogrešljiva na področju kulturne dejavnosti v bolnišnici.
V delo DMSBZT se je najprej vključila na strokovnem področju kot predavateljica na strokovnih srečanjih, pozneje pa vse bolj kot organizatorica le teh. Že nekaj let nas v Utripu obvešča o delovanju Društva dolenjske regije, ureja spletno stran Društva in pripravlja priložnostne slovesnosti. Ob 40 letnici DMSBZT Novo mesto je vodila priprave za izid jubilejnega zbornika in sodelovala v programu slavnostne akademije, v zadnjem času pa si je brez nje nemogoče zamisliti katerokoli dejavnost Društva, saj s svojimi idejami vedno znova preseneča in navdušuje.
Marjeta Berkopec je medicinska sestra, ki so jo rojenice obdarile z nešteto darovi. Je topla in čuteča, a kadar je potrebno, izredno energična ženska, ki tudi za ceno nizkih udarcev ne odstopa od svojih načel. Do konca predana poslanstvu poklica najde čas za nešteto drobnih radosti, ki ji bogatijo življenje in jo polnijo s pozitivno energijo.